Chevalier

zadržan +

»Črni Mozart«.

Leta 1789 – tik pred veliko revolucijo – v neki pariški dvorani koncertira Wolfgang Amadeus Mozart, Bruce Springsteen tedanje dobe, zato sprejema tudi glasbene želje. Nekdo v publiki si zaželi neki concerto. Aha, dahne Amadeus – in hoče začeti, ko ga prekine glas iz dvorane: se vam lahko pridružim? Na oder stopi moški in ko se obrne proti publiki (nam!), se izkaže, da je temnopolt. Amadeus se mu začne posmehovati (»temni tujec«). Iz njega se norčuje, kot da je Salieri. Moški enemu izmed violinistov vzame violino in začne se njegov violinski duel z Amadeusom, njun Duelling Banjos. Ko končata, Amadeus besno, začudeno, ljubosumno vzklikne: »Kdo hudiča je to!« Ne, ni Salieri, temveč Chevalier de Saint-Georges, Joseph Bologne (Kelvin Harrison Jr.), otrok z guadeloupske plantaže, sin bogatega plantažerja in najstniške sužnje, ki ga glasbeni talent pripelje najprej na akademijo, na kateri ga tepejo, brcajo, psujejo, žalijo in ponižujejo, potem pa v francoski jet-set, kjer se grofice in baronese – s kraljico Marijo Antoaneto (Lucy Boynton) vred – kar lepijo nanj. Joseph postane njihov Amadeus – direktor pariške kraljeve opere in avtor izgubljene opere, tako da lahko le fantaziramo. A tudi sam film nas prikrajša.

Chevalier je namreč le neoriginalni, povsem generični, wikipedični bio fascinantnega pozabljenega, izbrisanega, črtanega genialnega originala, prvega klasičnega skladatelja afriškega rodu, dejanskega revolucionarja, navsezadnje, v času francoske revolucije je poveljeval prvemu evropskemu črnskemu regimentu. (Hulu)