Dan potem
Zakaj tudi videno in občuteno gorje in milijardna škoda ne zmoreta povzročiti sprememb v razmišljanju?

Moste pri Komendi. (ura na steni se je ustavila, ko jo je zalila voda.)
© Luka Dakskobler
»Podrobno poročilo o tem, kaj se bo danes dogajalo in kjer je bilo vse napovedano, je bilo napisano že leta 2005, naročnik poročila je bila vlada. Edini, ki je takrat zastrigel z ušesi, je današnji poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Na njegovo pobudo so kupili čolne in opremo, na zalogo. Prva študija o tem, kaj lahko pričakujemo, je bila narejena že leta 1999. Zdaj se ne moremo izgovarjati, da nas je to presenetilo, dajmo pogledati resnici v oči.«
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, v intervjuju za 24ur, 8. avgusta 2023
Še nikoli ni bilo toliko ljudi v Sloveniji tako podrobno seznanjenih s posledicami divjanja narave kot avgusta 2023. Danes, v dobi družbenih omrežij, so posnetki in fotografije posledic podnebnih sprememb dosegli malodane vsakega. Kaj se je dogajalo in kje, vedo danes tudi otroci in mladostniki, ki sicer bolj poredko zaidejo na medijske strani, televizijski dnevnik pa ni njihova najljubša oddaja. TikTok, Instagram, Facebook – vsa omrežja so bila v preteklih dneh polna posnetkov in fotografij razdejanja v Savinjski dolini, na Koroškem, v Medvodah, Prekmurju, Kamniku ... Marsikdo od mlajših je prvič slišal imena nekaterih krajev, marsikdo od starejših pa jih je prvič videl – sicer ne v njihovi najboljši podobi. A ne samo to: danes tudi že malodane vsi razumni sleherniki, tudi tisti, ki so ob omembi podnebnih sprememb še pred časom raje zamahnili z roko, razumejo in vedo, zakaj se to dogaja, vedo tudi, da se značilnosti podnebja bliskovito spreminjajo, da se z vremenom, ki je bilo v svoji pregovorni neprevidljivosti vedno predvidljivo, danes nekaj res velikega dogaja. In seveda: da to, kar se dogaja, nikakor ni dobro.