Poznamo svoje pravice?

Zakonodaja, slovenska morda še posebej, je zbirka pravnih pravil, ki jih zaradi številnosti zakonov ter zakonskih sprememb ni mogoče v celoti poznati, kaj šele razumeti. To velja tudi za zelo ozko področje najosnovnejših človekovih pravic – tistih, ki se nanašajo na vsakdanje življenje, zaradi česar pogosto ne bi škodilo, če bi jih poznali malo bolje. Temu je namenjen Vodnik po človekovih pravicah, katerega osnovni namen je poljudno, vsakomur razumljivo predstaviti posamezno pravno področje in posamezne pravice.

Gre za evropsko, mednarodno platformo za izobraževanje o človekovih pravicah, katere slovenski partner je Mirovni inštitut, najdete pa jo na naslovu clovekovepravice.si. Tam piše, da gre za »poslanstvo zagotavljati večjezične, odprto dostopne in uporabniku prijazne vire za izobraževanje o človekovih pravicah za posamezne države« in da je bil Vodnik po človekovih pravicah »zasnovan na ideji, da ima vsakdo pravico poznati svoje pravice«.

Slovenska podstran platforme, za zdaj v slovenskem in angleškem jeziku, poleg splošnih informacij o človekovih pravicah, institucijah, ki so namenjene varovanju teh, in drugih organizacijah, ki delujejo z namenom varovanja pravic, ponuja štiri vsebinske sklope. Ti so »sodišče in pošteno sojenje«, »družina«, »policijsko pridržanje in pripor« ter »pridržanje tujcev in prosilcev za azil«.

Policijsko pridržanje je recimo vsakodnevna realnost (nezaželenih) tujcev, preostali prebivalci smo se s to in podobnimi oblikami policijske represije, ki je lahko zakonita ali pa tudi ne, srečevali v času protivladnih protestov. Vodnik na razumljiv način, brez navajanja zakonskih členov, pojasnjuje, kaj je policijsko pridržanje in kaj ne in kakšni so pogoji, ki jih mora izpolnjevati policija, kakšne (človekove) pravice ima posameznik v času policijskega pridržanja ali pripora. Razdelek družinskih pravic med drugim pojasnjuje, kdo vse sme skleniti zakonsko zvezo ali druge oblike partnerstev in kdo ne. Slovenija se od lanskega poletja, ko je o tem razsodilo ustavno sodišče, uvršča v rastočo skupino držav, kjer lahko zakonsko zvezo enakopravno sklepajo tudi istospolno usmerjeni partnerji.

Vsak sklop pravic na koncu spremlja zbirka domačih in evropskih zakonodajnih podlag ter zbirka relevantnih tujih in domačih sodnih odločb. Poznavanje nekaterih pravic sicer lahko preverite tudi s kratkimi testi, s katerimi zelo hitro ugotovite, da svojih pravic v bistvu sploh ne poznate in da so takšna orodja za seznanjanje s človekovimi pravicami zelo in celo vedno bolj potrebna.

Če torej ne želite – in res je vprašanje, zakaj bi to počeli – prebirati na desetine različnih zakonov in na stotine njihovih sprememb in novel, s katerim se iz dneva v dan bolj ali manj spreminjajo, je to orodje dober nadomestek. V kratkem, obljubljajo na Mirovnem inštitutu, bodo vsebino razširili s še dvema tematskim sklopoma, ki vedno bolj kličeta k razmisleku, obravnavi in za začetek vsaj k poznavanju veljavne zakonodaje, to sta »svoboda govora« in »sovražni govor«.