Univerza po bolonjsko

Bolonjski proces je pomagal oblikovati enoten evropski visokošolski prostor, a je njegova uveljavitev v slovensko visoko šolstvo prinesla številne težave

Luka Volk | Borut Krajnc
MLADINA, št. 33, 18. 8. 2023

Univerza po bolonjsko

© Borut Krajnc

Če boste zavili v italijansko mesto Bologna in tam naročili špagete z bolonjsko omako, vas bodo gledali postrani. Bolonjske omake tam namreč ne poznajo, gre za ragu, namesto s špageti pa tega postrežejo s širokimi rezanci. Podobno kot za bolonjsko omako velja tudi za bolonjsko reformo. Bolonjska deklaracija, podpisana pred več kot dvajsetimi leti v Bologni, si je naložila, da vzpostavi enoten evropski visokošolski prostor, ki bi zagotavljal primerljivost in povezljivost med nacionalnimi visokošolskimi sistemi. A se je ob uveljavitvi prek bolonjske reforme sprevrgla v nekaj povsem drugega, pravijo njeni kritiki, in v slovenski visokošolski prostor prinesla več težav kot koristi.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: