Sympathy for the Devil

za

Kratka zgodovina nasilja.

Nicolas Cage izgleda tako, kot da je pritekel iz Mandy – niti imena nima. Hrešči, renči, bolšči. Mad dog. Neonski id. Rdeč v obleko, rdeč v lase, rdeč v obraz. Ni mu dolgčas. Morda je hudič, morda je hudiča le videl, toda ko ugrabi lasvegaškega šoferja (Joel Kinnaman), družinskega človeka (njegova žena bo zdaj zdaj rodila), ki trdi, da je nedolžen in da gre za pomoto, naredi vse, da bi pokazal in dokazal, da ugrabljeni ni padel v komedijo zmešnjav, temveč v nekaj med Mannovimi Stranskimi učinki, Scorsesejevim Rtom strahu, Cronenbergovo Zgodovino nasilja in lasvegaškim pokrom.

Cage je Las Vegasu nekoč rekel zbogom, a se je vrnil – nor, zblojen, maničen, odbit, maničen, morilski, metafizičen, nihilističen, bibličen. Prevpije klišeje. Prišel je po svoj funt mesa – in ker bo noč dolga, sklene, da bo osmešil tako naša pričakovanja in predvidevanja kot naše koncepte nedolžnosti. Toda kot pravijo Japonci: nasilnejša, ko je tvoja smrt, višje v nebesa greš. (VOD – Apple TV, Amazon Video, Google Play Movies ipd.)