Earl Sweatshirt & The Alchemist: Voir Dire

+ + + +

Konkretnejše sodelovanje dveh izstopajočih protagonistov kletnega levega pola ameriškega rapa je že nekaj let viselo v zraku kot megla v zimski Ljubljani. Skupni posnetek tu in tam, občasne fotke iz studia, razni zapisi – namigi ... Eden najbolj samosvoje privlačnih emsijev mlajše generacije Earl Sweatshirt in morda zadnje desetletje kar najproduktivnejši producent žanra The Alchemist se pogosto družita.

Album, na katerem sodelujeta, je le prišel, nenapovedano in zastonj. No, ne čisto zastonj, saj sta se glavna junaka odločila za potezo, ki jo lahko razlagamo bodisi kot preračunljivo bodisi kot trolaško ali pa kot preprosto brezvezno podjetno. Voir Dire je mogoče »nabaviti« v obliki žetonov NFT, vsak posnetek s spremljevalno slikico posebej. Zelo ameriška poteza. V času, ko je nastajal tale zapis, projekt še ni bil dosegljiv na pretočnih platformah, bo pa tja verjetno kmalu vendarle zašel. Banalna nišna ekonomija poznega kapitalizma – težko razumljivo blesavo prodajanje virtualnih žetonov – z vidika Alchemistovega splošnega malega podjetništva morda niti ni tako nenavadna. Al namreč večino svojih projektov trži nadvse premišljeno: skoraj vedno jih spremljajo visokocenovne in nizkonakladne vinilke, ki so v hipu razprodane, ali pa kakšni – spet zelo ekskluzivni – kosi obleke.

Voir Dire je tehnično gledano Earlov peti album, ki je vpadel le leto po sijajni plošči Sick!, od katere pa se precej razlikuje. Jasno, to je podpisala pestra druščina producentov, tokrat je delo opravil le eden. Nova plošča je zvočno enotna, z Alchemistovim prepoznavnim podpisom radikalno preprosto zankane, ležerno počasne (soulovske) sempladelije, v katero le redko vpenja bobne, in še kadar jih, so vpeti minimalistično in nevsiljivo. Earl čez ta prosti tek preprostosti nametava besedila flegmatično ravninskega sloga, klasično raperskih verzov tako rekoč ne slišimo. Njegovemu nelinearnemu miselnemu toku težko sledimo, a manka raperskih pančlajnovskih klišejev se po petih albumih nikakor ne moremo naveličati, nasprotno, še zmeraj je slišati osvežujoče drugačen.

Voir Dire je plošča, ki zveni, kot da bi jo Earl in Al brez posebnega truda stresla iz rokava, zaradi rudimentarne preprostosti osnovnega nastavka deluje kot skicirka, a hkrati pove več kakor kup bolj kompleksno, glasno in velikopotezno zastavljenih projektov. Albumi priznanih ameriških emsijev, ki jih struži le en producent in ki se ne šibijo pod težo neštetih gostov, so redka, če ne kar ogrožena vrsta, Voir Dire pa je še eno potrdilo, zakaj niso samo smiselni, ampak premorejo značaj, neko konsistentnost, skratka, pripovedujejo zgodbo, ki jo pri sodobnih albumih-kompilacijah tako zelo pogrešamo.