Pismo za pol milijona evrov

Sredi julija 2022 je novinar Mladine Borut Mekina v Mladini razkril, kako je petdeset funkcionarjev Janševe vlade ob odhodu dobilo izplačanih okrog 230 tisoč evrov odškodnin za neporabljen dopust v letih 2021 in 2022. »Šlo je za načrtno, usklajeno ravnanje. Prijave je po volitvah (ki so jih izgubili, op. a.) zbirala in potrjevala komisija vlade za administrativne zadeve in imenovanja, ki jo je vodil minister za kohezijo brez listnice Zvonko Černač. Vsak, ki je zaprosil za odškodnino, jo je od Černačeve komisije v obliki odločbe tudi dobil,« je takrat zapisal Mekina. Odzvala se je Pravna mreža za varstvo demokracije, zbrala obsežno argumentacijo o neobstoju pravne podlage za izplačila in pristojne pozvala, naj sprožijo postopke za vračilo izplačil. Po letu dni računsko sodišče ugotavlja enako in vladi nalaga, naj pozove državno odvetništvo k podaji mnenja o realnih možnostih vračila neupravičeno pridobljenih sredstev. A ta zloraba javnega denarja sploh ni bila najhujša.

Janez Janša je namreč decembra 2021 skoraj pol milijona evrov ali dvakrat toliko kot za nezakonite odškodnine za neizrabljene dopuste svojih najbližjih kolegov porabil za pismo, ki ga je decembra 2021 poslal »vsem polnoletnim državljanom Republike Slovenije«. Generalni sekretariat vlade je za pošiljanje tega pisma plačal Pošti Slovenije kar 437.837 evrov, razkriva poročilo računskega sodišča. V javnosti se je januarja 2022 pojavljal nižji znesek, 358.885 evrov, kar je bila cena brez DDV, ki jo je medijem s težko muko in po vrsti zaprosil takrat posredoval vladni urad za komuniciranje pod vodstvom Uroša Urbanije. V dvostranskem pismu, ki je bilo med 16. in 20. decembrom 2021 poslano 1.758.383 naslovnikom, je Janša za skupnega sovražnika označil virus, pozval k cepljenju in voščil za božično-novoletne praznike, pismo, pod katerim je bil le njegov podpis, pa je bilo v javnosti prepoznano kot očitna predvolilna propaganda. S pismom se je takrat ukvarjala informacijska pooblaščenka in potrdila nepravilnosti pri varstvu osebnih podatkov; podatke o 1,7 milijona naslovnikih je namreč Janševi ekipi priskrbel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), takrat pod vodstvom Milana Kreka, ki jih je vzel kar iz centralnega registra podatkov o pacientih. NIJZ je datoteko z naslovniki prek zastonjske različice spletnega orodja WeTransfer posredoval več osebam, med drugimi je povezavo in geslo za dostop do datoteke dobil tudi nepooblaščeni uslužbenec Pošte. Dodatne kršitve zakonov je zdaj potrdilo še računsko sodišče. Generalni sekretariat za pošiljanje pisma sploh ni imel predvidenega denarja; s Pošto je imel za obdobje april 2021–marec 2023 sklenjeno 71.814 evrov vredno pogodbo za storitve poštnih pošiljk, zato je moral zaradi pisma decembra 2021 skleniti aneks k tej pogodbi. Generalni sekretariat je stroške (437.837 evrov) Pošti poravnal šele februarja 2022, in to z ad-hoc prerazporeditvami, kasneje pa je denar mimo zakonske podlage vzel iz splošne proračunske rezervacije. Kot ugotavlja računsko sodišče, pismo predsednika vlade ni pomenilo odziva na izredne okoliščine, hkrati pa ni šlo za namen, ki ga ni bilo mogoče načrtovati, kar sta pogoja za porabo splošne rezervacije. »Covid-19 je bil v Sloveniji prisoten že od marca 2020, situacija glede obolevnosti in precepljenosti pa je bila v letu 2021 s strani pristojnih strokovnih inštitucij tedensko spremljana,« utemeljujejo revizorji in opozarjajo, da bi strošek pisma moral biti načrtovan vsaj s spremembo proračuna sredi novembra 2021, torej mesec dni pred pošiljanjem pisma, pa ni bil.

Pismo predsednika vlade Janeza Janše ni pomenilo odziva na izredne okoliščine, hkrati pa ni šlo za namen, ki ga ni bilo mogoče načrtovati, kar sta pogoja za porabo splošne rezervacije.

Drugi posel, ki ga poročilo računskega sodišča potrjuje kot problematičnega, so pogodbe med zdaj že nekdanjim ministrstvom za okolje in podjetjem SOL.LEX.SUS v lasti Senka Pličaniča, profesorja ljubljanske Pravne fakultete, ter ministra v vladah Janeza Janše in Alenke Bratušek. O njih smo v Mladini obsežno pisali v letih 2021/22, saj je Pličanič z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom naredil skoraj milijonski posel (nakazil je bilo za natanko 968.745 evrov), s katerim se ukvarjata tudi policija in tožilstvo. Računsko sodišče je v sveži reviziji pogledalo le tri pogodbe z aneksi, na podlagi katerih je ministrstvo Pličaničevemu podjetju izplačalo 381.555 evrov v revidiranem letu 2022. Revizorji računskega sodišča uvodoma izpostavljajo, da so bila pogodbena določila presplošna, da bi ministrstvu sploh omogočala preveritev izpolnitev pogodbenih obveznosti, kar pomeni kršitev zakona o javnih financah. Vizjak je na Pličaniča prenesel pripravo nove temeljne okoljske zakonodaje, uredb s področja okolja ter celo postopkov podelitve koncesij. Računsko sodišče ta »outsourcing« problematizira, ministrstvo namreč z ničimer ni izkazalo, da nalog, pogodbeno danih Pličaniču, ne bi moglo opraviti samo. Vizjak je julija 2020 sicer sam ukinil posebno pravno službo ministrstva (službo za sistem okolja in prostora) z dvanajstimi delovnimi mesti, zaposleni so bili prerazporejeni. Revizorji opozarjajo tudi na vrsto kršitev proračunskega pravilnika, saj je ministrstvo s Pličaničem sklepalo anekse k pogodbam po izteku pogodbenih rokov za dokončanje. K eni od pogodb, po kateri je SOL.LEX.SUS pripravljal nove uredbe o sežiganju komunalnih odpadkov, je bil januarja 2022 sklenjen že sedmi aneks, in to kar 29 dni po izteku pogodbenega roka iz predhodnega, šestega aneksa. Enako bi moral SOL.LEX.SUS na podlagi pogodbe in treh aneksov pripraviti predloga novih uredb o odpadkih in o napravah, ki povzročajo industrijske emisije, do konca marca 2022, a tega ni naredil; šele 19. aprila je z ministrstvom podpisal četrti aneks, ki mu je čas izvedbe podaljšal do konca maja 2022.

Kaj je torej računsko sodišče končno reklo o nadomestilih, ki so bila za neizrabljeni dopust v letih 2021 in 2022 pred letom dni izplačana Janševim ministrom in državnim sekretarjem? Sedem ministrov in ena ministrica so pri izplačilu zadnje plače lani poleti iz omenjenega razloga prejeli skupaj še dodatnih 80.883 evrov bruto, še 95.479 evrov bruto pa je bilo izplačanih desetim državnim sekretarjem s šestih ministrstev in petim državnim sekretarjem iz Janševega kabineta. Skupni končni strošek omenjenih izplačil za proračun je bil 204.756 evrov, kolikor znaša bruto-bruto strošek. Med ministri je največ, 14.785 evrov bruto, prejel Zdravko Počivalšek, in sicer za skupaj 55 dni neizrabljenega dopusta v letih 2021 in 2022, najmanj pa Marjan Dikaučič, in sicer 3.706 evrov bruto za 15 neizrabljenih dni dopusta v letu 2022. Med razlogi za neporabljen dopust so vsi izpostavljali zlasti stalne aktivnosti zaradi covid-19 in predsedovanje Slovenije svetu EU, ponavlja računsko sodišče, vse vloge vsem pa je, kot smo zapisali uvodoma, odobrila vladna komisija pod taktirko Zvonka Černača iz SDS. In kaj je računsko sodišče ugotovilo? Pritrdilo je argumentom, ki jih je že lani podala Pravna mreža za varstvo demokracije, da zakon o delovnih razmerjih ne pomeni ustrezne pravne podlage za izplačilo nadomestila za neizrabljeni letni dopust omenjenim funkcionarjem, saj se zanje uporablja zakon o poslancih, ki pa pravice do izplačila nadomestila v primeru neizrabljenega letnega dopusta ne predvideva. Černačeva vladna komisija je z izdajo odločb prevzela nove obveznosti, za katere niso bili izpolnjeni z zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji, navaja računsko sodišče, kar je kršitev zakona o javnih financah, za državni proračun pa so nastali »nepotrebni dodatni stroški«.

Do danes vlada Roberta Goloba ni naredila nič, da bi od ministrov Janševe vlade izterjala nezakonito izplačana nadomestila za neporabljeni dopust.

In kaj zdaj? Računsko sodišče je naložilo vladi, da v 90 dneh pozove državno odvetništvo »k podaji mnenja o realnih možnostih vračila neupravičeno pridobljenih sredstev«. Pri Pravni mreži so ob tem opozorili, da so že lani avgusta novi vladi predlagali, naj čim prej vloži tožbe za ugotovitev ničnosti odločb, ki so bile podlaga za izplačila. Priložili so izdatno pravno argumentacijo, ki jo zdaj potrjuje tudi računsko sodišče. A na pobudo od nobenega organa niso dobili niti odgovora, kaj šele, da bi ti v zadnjem letu sprožili kakšen procesni premik. »Kljub več urgencam vse do danes nismo prejeli dodatnih informacij o pravnih stališčih organov ali poteku postopkov. Zdi se, da tudi nova vlada niti strokovnjaki s področja sistema plač v javnem sektorju sistema ne razumejo najbolje, saj ga v primeru nejasnosti interpretirajo v korist funkcionarjem, pri tem pa pozabljajo, da funkcionarji niso delavci, ki bi kot šibkejša stranka potrebovali zaščito delovnega prava, ampak so nosilci oblasti,« so zapisali pri Pravni mreži za varstvo demokracije.