»Potrošnik ni skupinska identiteta«

"Ko se ljudje potopimo v ritual, se prepustimo simbolom, pri tem pa gre za čustveno doživljanje. Kot rečeno, je v doživljanju obredov bolj malo racionalnega. In če si otrok, je bilo to čustveno doživljanje ob ruticah, kapah in značkah še posebej intenzivno. Postaneš del nečesa večjega. Pionirska himna se je glasila: 'Mi smo slovenski pionirji, najmlajši borci, borci za prostost. Mi vsi in naši komandirji storili bomo, kar veli dolžnost …' (Avtor besedila pionirske himne je Marjan Kozina, op. a.) Tu je učinek rituala najvidnejši in to, da je izginil skupaj z nekdanjo državo, še ne pomeni, da ni imel neke vrednosti tako za posameznike kot za izgradnjo neke kolektivne identitete. Še starejša obdobja so pač poznala drugačne načine za doseganje enakih učinkov. Tudi šola, ali pa pot skoznjo, je ravno zato prav tako napolnjena z obrednimi vsebinami. Tudi danes je vse to enako, vendar pa je danes tudi kapital tisti, ki obvladuje stvari, njemu pa ni v interesu zgraditi skupnosti, ampak potrošnika. Potrošnik pa ni skupinska identiteta, smo samo posamezniki in koleščki v mašineriji. Medtem ko so obredi v zgodovini vedno preprečevali ravno to, da bi se posameznik počutil kot kolešček v mašineriji."

(Ambrož Kvartič, etnolog in avtor knjige Od imena do spomina, knjiga o šegah, navadah in obredih življenjskega kroga na Slovenskem, o tem, zakaj sta danes sprejema v pionirčke in med mladince stigmatizirana; v intervjuju za Dnevnikov Objektiv)