Sistemska ksenofobija / Šikaniranje tujih študentov 

Odnos Slovenije do tujcev – govorimo predvsem o neželenih tujcih, kot so nižje kvalificirani delavci z Balkana ter begunci in migranti iz Afrike in z Bližnjega vzhoda – je pregovorno slab. Gre za dolgoletno tradicijo, ki bi jo lahko označili za sistemski rasizem, za ksenofobijo. Omenjenim tujcem država na vsakem koraku otežuje ali onemogoča bivanje, čeprav jih želi izkoriščati kot poceni delovno silo.

V uradu varuha človekovih pravic, ki ga zadnja leta vodi Peter Svetina, so opozorili na še en način, na katerega država diskriminira tujce – tokrat gre za tuje študente. Kaj so ugotovili?

Države izdajo ali podaljšanje dovoljena za prebivanje pogojujejo na različne načine, eden od njih je pogojevanje z zadostnimi sredstvi za preživljanje in tega uporablja tudi Slovenija. To ne velja zgolj za tuje delavce, pač pa tudi za tuje študente. Če želijo torej pridobiti ali podaljšati dovoljenje za prebivanje in tu začeti ali nadaljevati študij, morajo dokazati, da razpolagajo z rednimi sredstvi v višini minimalnega dohodka.

Na varuha se je obrnila tuja študentka, ki je med dokazili priložila pogodbo, s katero ji je zagotovljena brezplačna nastanitev, kar bi – se zdi logično – na upravni enoti morali upoštevati ter znesek za nastanitev odšteti od minimalnega dohodka, saj gre za strošek, ki ga tuja študentka med bivanjem v Sloveniji nima oziroma ne bo imela. A njena vloga je bila zavrnjena.

Varuh je v tem primeru v ravnanju države ugotovil več nepravilnosti, nezakonitosti in celo protiustavnosti. Ugotovil je, da Slovenija določa fiksni znesek (minimalna plača) in da (tudi s tem) onemogoča individualno presojo vsakega posameznega tujca, ki vloži prošnjo za prebivanje v državi. Vse to je v nasprotju s področno direktivo EU. Slovenija določa celo strožje pogoje za pridobitev dovoljenja za prebivanje, kot jih določa direktiva. »Varuh meni, da je ureditev izkazovanja zadostnih sredstev za preživljanje v Zakonu o tujcih veliko strožja za vlagatelja prošnje, kot to predvideva Direktiva 2016/801, kar pomeni, da direktiva v tem delu ni ustrezno prenesena v slovenski pravni red,« piše v varuhovi odločbi.

Ureditev na tem področju po mnenju varuha ni le v nasprotju z evropskim pravnim redom, ampak je tudi ustavno sporna. V upravnem postopku namreč velja pravilo proste presoje dokazov, ki pa je v postopku pridobivanja ali podaljšanja dovoljenja za prebivanje nerazumno omejeno: »Če je izvajanje dokazov omejeno tako, da je za ugotovitev relevantnega dejstva dopustna uporaba le določenega dokaznega sredstva, pa gre skladno z ustavnosodno presojo za poseg v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. Za tak poseg v ustavno pravico po oceni varuha ni videti legitimnega razloga, še posebej ne v luči tega, da takega omejevanja ne dopušča pravo EU.«

Varuh je sicer pristojno notranje ministrstvo, ki ga vodi Boštjan Poklukar, na to mesto ga je izbral Robert Golob in potrdila koalicijska večina, pozval k spremembam zakona in ustreznemu prenosu evropske direktive v slovenski pravni red, a »ministrstvo ni upoštevalo varuhovega predloga«.