So breztirni tramvaji prihodnost javnega prometa?

Breztirni tramvaji so novost, ki jo nekateri vidijo kot rešitev za težave z javnim prevozom v mestih in predmestjih. Pa je nova tehnologija res tako drugačna od teh, ki jih že poznamo?

Prvi sistem breztirnih tramvajev je bil postavljen leta 2006 v francoskem mestu Clermont-Ferrand, a ti tramvaji so, čeprav so imeli pnevmatike, še vedno potrebovali tir v cestišču, ki je vodil vozilo po načrtovani poti. Za vir energije so bili priklopljeni na žice nad cestiščem, tako kot klasični tramvaji. Takšni tramvaji potnike prevažajo v Padovi, Benetkah, Parizu, Medellinu v Kolumbiji in Tianjinu na Kitajskem.

Prav na Kitajskem pa so leta 2018 vpeljali progo z nadgrajeno različico breztirnih tramvajev, ki v cestišču ne potrebujejo nikakršnih tirov. Kitajsko podjetje CRRC je novo tehnologijo poimenovalo avtonomni hitri prevoz (autonomous rapid transtit) ali ART. Pametno tipalo zazna črte, ki so narisane na cestišču, kot energetski vir pa vozila uporabljajo baterije, vgrajene vanje. Vozijo lahko po delih ceste, ki so namenjeni le njim, ali pa po navadni cesti med avtomobili, kjer pa lahko obtičijo v gneči, tako kot avtobusi.

Poimenovanje je nekoliko zavajajoče, saj niso popolnoma avtonomni. Res je, da po predvidenih trasah lahko vozijo sami, a je v vozilu še vedno prisoten voznik, predvsem zaradi varnosti, ker tehnologija za avtonomno vožnjo še ni dovolj razvita, da bi bila kos vsem nepredvidljivim položajem.

Peter Newman, profesor na avstralski Curtinovi univerzi, je za Svetovni ekonomski forum proge ART predlagal kot rešitev za predmestja. »ART zagotavlja enako kakovost prevoza in ima podobne storitvene značilnosti kot klasični tramvaj, vendar stane veliko manj, saj se z njim izognemo stroškom, ki nastanejo s polaganjem tirov v cestišče.« Tramvaji ART že delujejo v treh kitajskih mestih, postavitev pa načrtujejo še v petih. Za te tramvaje se zanimajo še v Avstraliji, Maleziji, Izraelu in Zimbabveju.

Pa so to res tramvaji? Glede na to, da ne vozijo po tirih, temveč imajo pnevmatike, in niso priklopljeni na žice, so v resnici bolj avtobusi, ki so videti kot tramvaji. Če pas cestišča namenimo vozilom ART, je to primerljivo namenitvi pasu avtobusom, kar je že ustaljena praksa, tudi v Sloveniji. Mesta morajo torej najprej, za katerokoli možnost se odločijo, nameniti del ceste javnemu prometu, to je prvi in največji korak k izboljšanju javnega prometa v njih.