Tery Žeželj / Dramaturginja, ki jo zanima odnos med umetnostjo in ekologijo
"Zanima me, na kakšne načine se lahko performativna umetnost ukvarja z okoljskimi tematikami. Ne mislim pa, da mora umetnost reševati okoljsko krizo."

© Uroš Abram
V začetku leta 2022 je Tery Žeželj (1995) kar nekaj tednov vsak dan obiskovala Beatrixpark v nizozemskem Utrechtu ter opazovala, fotografirala in poskušala (p)opisati majhen košček parka. Pri tem je ugotovila, da je njeno besedišče dokaj skromno, in začela zaznavati, kako pomembno jezik vpliva na naš odnos do okolja. S tem se ji je odprlo vprašanje »krajinske pismenosti«. In ko je v okviru svojega, z okoljem tesno povezanega umetniško-raziskovalnega projekta Mnogovrstne pokrajine v Ljubljani pripravila prvo javno srečanje, ki je bilo pravzaprav bralna skupina, osredotočena na opazovanje okolja, je ob tem zaživel še spletni arhiv, v katerega je vsak lahko zapisal svoja opažanja o delčku ljubljanskega parka Tivoli. Ta so pokazala, kako raznolike poglede imamo na pokrajino, kako različno jo dojemamo, pa tudi, kako pomembno je opazovanje za našo povezanost z okoljem.