Plačanci 4

zelo proti

Pogrešljivi.

Film Plačanci 4 je popolna prevara, totalni nateg, žalitev. Za gledalca se sploh ne zmeni. Nikomur se namreč čisto nič ne ljubi – ne zgodbi, ne akciji, ne humorju, ne lokacijam, ne igralcem. Zgodba: bad guys z Bližnjega vzhoda se dokopljejo do detonatorjev jedrskega orožja, tako da začnejo pakirati III. svetovno vojno, good guys – plačanci, ki jih vodita Sylvester Stallone in Jason Statham – pa skušajo to preprečiti. Ja, kliše – ki pa se ne pretegne. Nima idej. Niti zares klišejski se mu ne ljubi biti. Lokacije: vse se odvrti v dotrajanih, izmučenih, odsluženih, dolgočasnih industrijskih kompleksih, ki so brez dodane vrednosti in ki za art direction še niso slišali (in ki so se zataknili v slepem črevu hrvaške denacionalizacije). Akcija: akcijski prizori so brez domišljije in brez elana, upehani, inertni, lenobni in premočrtni, kot da bi padli iz eksplozivnih, pirotehničnih akcijskih filmov, v kakršnih je nekoč, tam v osemdesetih letih, igral Chuck Norris – potrebujejo veliko hitre, divje montaže, filtrov in zatemnitev, da bi prikrili, da nimajo kaj pokazati. Razen monotonosti. Jasonu Stathamu, alias Leeju Christmasu, se ne ljubi niti skloniti. Hodi in strelja kar povprek, naveličano in neselektivno – vsi morajo umreti, vsi so krivi. In brezimni bad guys trumoma padajo. Niti pogleda ne, kam ustreli, pa jih pade deset – vanj jih hkrati strelja deset ali sto, a ga nihče ne zadene.

Fantje iz tretjega sveta so tako neuki, primitivni in zabiti, da ne znajo streljati. Do tja še niso prišli. Še vedno so v razvoju, podrazviti, nerazviti. Kot da so vse življenje gledali filme à la Plačanci 4. Humor: film je sicer smrtno resen in regresiven (plačancem dodajo celo žensko, Megan Fox, toda le zato, da ne bi kdo mislil, da sta Statham in Stallone geja), brez distance, tu in tam pa nas skuša vendarle navdušiti s predpotopnim humorjem v slogu »kdo ima daljšega«, ki je kakopak v popolni rimi z nevrozami »moškega gibanja«, s katerim koketirajo Plačanci 4. Igralci: v glavnem nimajo kaj početi, Curtis »50 Cent« Jackson, Dolph Lundgren, Randy Couture, Jacob Scipio in Tony Jaa bolj ko ne statirajo (Lundgren pokaže vsaj nekaj smisla za samoironijo), Arnold Schwarzenegger, Jet Li in Terry Crews se sploh ne prikažejo, a tudi Sylvestru Stallonu, ki tako briljira v seriji Tulsa King, se očitno ni ljubilo zapravljati časa s tem filmom – na začetku »izgine« in se pojavi šele na koncu. To je film, ki podcenjuje sebe, žali publiko in obupno potrebuje Boruta Pahorja. (kino)