Izganjalec hudiča: Vernik

proti

Pro-life.

Friedkinov Izganjalec hudiča je dobil kopico sequelov, prequelov in imitacij, ki so vse njegove posebnosti spremenili v takšne klišeje, da Vernik – nova iteracija Izganjalca hudiča, ki se ne začne v Iraku, ampak na Haitiju, kjer ameriški turist Victor (Leslie Odom Jr.) v potresu izgubi nosečo ženo ter dobi hčerko in Božji/Satanov srd – nima kam. Levitacije, kontorzija, telekineza, glosolalija, bruhanje, vreščanja, nizek glas, sakrilegij – nič novega ali originalnega, le repetiranje najbolj zlajnanih klišejev. Ergo: Izganjalcu hudiča se zgodi najhuje – imitira le svoje lastne imitatorje.

Da bi ustvaril vtis originalnosti, iz Friedkinovega originala pripelje Chris MacNeil (Ellen Burstyn), da pove, kaj se je zgodilo v originalnem Izganjalcu hudiča (navsezadnje, zdaj velja za največjo ekspertko za eksorcizem), obenem pa malo, demonično Regan (»Let Jesus fuck you!«), ki jo je igrala Linda Blair, podvoji – hudiča je treba tokrat izgnati iz dveh trinajstletnic, Victorjeve Angele (Lidya Jewett) in njene prijateljice (Olivia O’Neill), ki ju je v konservativnem gozdu »nekaj« obsedlo. In hudiča ne izganja le en duhovnik, ampak »koalicija voljnih«, histerični koktajl duhovnikov, pridigarjev, pastorjev, zdravilcev in spiritualistov. Kot da bo film boljši, srhljivejši in originalnejši, če bo vsega več. In vendar Vernik, ki se začne z dilemo, koga naj rešijo, mater ali fetus (ne morejo obeh), franšizi doda nekaj novega: pro-life ideologijo, zavito v meglico »Sophiejine odločitve«. (kino)