Kemični Franc

Skupine lobistov najpomembnejših panog, povezanih s kmetijstvom – gre zlasti za proizvajalce pesticidov in gnojil –, so bile v zadnjih treh letih in pol nenehno v stiku z majhno skupino evropskih poslancev iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), tudi z našim Francem Bogovičem. Gre za skupino poslancev, ki je v ospredju prizadevanj za ustavitev ključnih evropskih reform za varstvo okolja in podnebja, je prejšnji teden razkril novinarski portal DeSmog, ki po vsem svetu spremlja prizadevanja za oviranje podnebnega ukrepanja.

Portal omenja skupino šestih poslancev EPP; poleg našega Bogoviča še Avstrijca Alexandra Bernhuberja, Italijana Herberta Dorfmanna, nemška poslanca Norberta Linsa in Christine Schneider ter Francozinjo Anne Sander. Med pomembnimi panogami, ki so svoje interese »prišepetavale« poslancem na več kot 400 srečanjih od januarja 2020 do julija letos, so največji svetovni proizvajalci pesticidov, kot so Bayer, BASF, Corteva in Syngenta, proizvajalci gnojil, kot je norveška multinacionalka Yara ali maroška OCP Group, ter zastopniki velike mesne in mlečne industrije ter kmetijski sindikati, ki podpirajo interese panoge, tudi največji evropski sindikat kmetijstva Copa Cogeca. Sočasno so se poslanci in poslanke EPP izogibali srečanjem z okoljskimi nevladnimi organizacijami, svari DeSmog.

»Srečanja« so potekala v ključnem obdobju, ko v evropskem parlamentu teče sprejemanje svežnja zakonov z ukrepi, nujnimi za zmanjšanje izpustov z namenom doseganja globalnih podnebnih ciljev. Kmetijstvo ustvarja približno 11 odstotkov izpustov ogljika v EU, panoga je odgovorna za občutno zmanjšanje biotske pestrosti, tudi za zmanjšanje števila opraševalcev. Na srečanjih so se osredotočili na dva predpisa; uredbo EU o obnovi narave, s katero je evropska komisija do leta 2030 predlagala obnovo 20 odstotkov površin EU, na katerih bi se znova vzpostavile ekosistemske funkcije in biotska pestrost. Drug predpis je uredba EU na področju trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev, ki do leta 2030 predvideva prepolovitev dosedanje količine pesticidov.

Poslanci ljudske stranke so odkrito nasprotovali tem predpisom, sklicevali pa so se predvsem na skrb za prehransko varnost. »Zavrnitev uredbe o obnovi narave je klic k razumu in realnosti,« je poslanec Bogovič sporočil konec junija letos in trdil, da naj bi bili kmetje na podlagi predloga recimo »primorani ponovno poplavljati obdelovalno zemljo, uporabljati izključno metode ekološkega kmetovanja in prenehati uporabljati sintetične pesticide za zaščito pred škodljivci in živalski gnoj za gnojenje svojih polj«. Temu je dodal takrat aktualno domačo zgodbo: »Kaj bi pomenila uveljavitev takšnih omejitev, vidimo pri omejitvenih ukrepih na Ljubljanskem barju, torej poseg v tradicionalno kmetijsko prakso, dolgoročna posledica tega pa sta izguba dohodka za kmeta in propad kmetij.«

Bogovič stike z lobisti in naklonjenost fitofarmacevtskim sredstvom vedno znova pojasnjuje s tem, da je tudi sam kmetovalec.

Odločanje o uredbi EU o obnovi narave je v parlamentu potekalo sredi julija ob burnih protestih; med okoljevarstveniki, ki so v Strasbourgu pozivali k sprejetju uredbe, je bila okoljska aktivistka Greta Thunberg, na drugi strani je bilo na poziv sindikata Copa-Cogeca okoli 200 kmetov s traktorji. Uredba je bila kljub nasprotovanju ljudske stranke s tesno večino (336 : 300) potrjena; Bogovič je pričakovano izrazil obžalovanje in v izjavi z odebeljenimi črkami poudaril, da so v politični skupini EPP seveda za obnovo narave, a proti slabi zakonodaji. Poslanci EPP so bili zaradi zavajanja o vsebini uredbe deležni ostrih javnih kritik; socialdemokrat Cesar Luena, ki je bil v parlamentu poročevalec o uredbi, je pred zavajanjem, ki si ga je privoščila EPP, posebej posvaril evropske državljane: »Hrane ne bo dovolj, če ne bo dovolj čiste zemlje in opraševalcev.« Z drugim predpisom, to je uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, želi evropska komisija prepoloviti dosedanjo količino porabljenih kemičnih fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030. Poslanska skupina EPP si zdaj, zadnje tedne pred odločanjem, prizadeva za občutno omilitev besedila, spet z utemeljitvijo, »da ne bi ogrozili evropske proizvodnje hrane med vojno v Ukrajini«. Ljudska stranka pri tem v sporočilih na omrežju X navaja našega Bogoviča: »Želimo, da bi lahko nadaljevali uveljavljene kmetijske prakse.«

Bogovič je v evropskem parlamentu že drugi mandat; leta 2019 je bil izvoljen na listi SLS in SDS. »V prostem času se najraje posveča družinskemu nasadu jablan na svoji kmetiji,« piše v njegovi uradni poslanski biografiji, pred dnevi pa je v evropskem parlamentu ob razpravi o desetletnem podaljšanju možnosti uporabe glifosata povedal: »Tudi sam sem sadjar in v nasadu že 30 let uporabljam glifosat.« Pri portalu DeSmog so sicer bolj poudarili, da se je včasih preživljal s prodajo pesticidov.

»Veliki kmetijski lobi, agrokemična industrija in konservativni politiki tesno sodelujejo, da bi čim dlje ohranili nevzdržen in nepravičen status quo v kmetijstvu v EU – na škodo vseh,« je razkritje o stikih predstavnikov panoge s poslanci EPP za DeSmog komentirala Vicky Cann iz organizacije Corporate Europe Observatory. Franc Bogovič je sicer edini od šesterice razkritih poslancev komentiral sestankovanje s predstavniki panoge in nas »pomiril«, da ne potrebuje drugih mnenj, ker ima kot kmetovalec svoje lastno mnenje.