Državni intervencionizem

Vlada se je prejšnji teden seznanila z usmeritvami za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za prihodnje študijsko leto, ki jih je pripravilo visokošolsko ministrstvo. Pri tem je presenetilo, da so na ministrstvu že pripravili načrt, na katerih študijskih programih naj se vpis poveča, hkrati pa visokošolskim zavodom naložili, naj se lotijo preoblikovanja tistih študijskih programov, kjer je iz vpisa razvidno, da za študij ni zanimanja, ali pa se pojavlja sum, da se študentje vpisujejo zgolj z namenom pridobitve statusa študenta. K pripravi usmeritev ni bila povabljena nobena od univerz, ne ljubljanska ne mariborska ali Univerza na Primorskem.

Usmeritve narekujejo, naj se poveča število vpisnih mest na teh področjih: izobraževanje, pravo, socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika, matematika, elektrotehnika, medijske komunikacije, strojništvo, tehniška varnost, gozdarstvo in živilstvo.

V zadnjih treh letih je to tretji incident oziroma tretji vladni poseg v vpisno politiko univerz. »To zdaj že prihaja v navado in je nevarno,« je prepričan Gorazd Kovačič, predsednik visokošolskega sindikata. Prvič se je to zgodilo v času Janševe vlade, ko ta ni pravočasno podala soglasja k objavi razpisa o vpisu. Tedaj je proti vladi ostro nastopil tudi Igor Papič, sedanji visokošolski minister. Nato spet februarja letos, ko je Golobova vlada tik pred zdajci zahtevala, naj se poveča vpis na študijskih programih psihologije in radiološoke tehnologije. »Če se na take stvari ne odzovemo, bo politika preprosto mislila, da lahko prosto in čedalje bolj pogumno šari po vpisni politiki univerz,« pravi Kovačič.

Obenem je kritičen, ker ministrstvo ni predstavilo analiz, na podlagi katerih je pripravilo seznam deficitarnih študijskih področij, niti se ni pri tem usklajevalo z univerzami. »V demokratičnih državah je normalno, da se ministrstvo, ko začne kaj pripravljati, o tem pogovori s tistimi, ki jih to zadeva.« Opozarja pa tudi na namero preoblikovanja programov v boju zoper fiktivne vpise. Ti so bili namreč v zadnjih letih že regulirani z drugimi ukrepi, pravi, »pri čemer se je s fiktivnimi vpisi treba ukvarjati večplastno, ker so vzroki zanje različni«. Veliko študentov se namreč fiktivno vpiše, da lahko delajo prek študentske napotnice. Ker drugega dela preprosto ne najdejo. »Slaba prehodnost med prvim in drugim letnikom pa lahko pomeni tudi, da je študij izjemno težek pa hkrati liberalen pri vstopnih pogojih.«

Minister Igor Papič na drugi strani umirja žogico. Pravi, da naj bi šlo pri vsem skupaj zgolj za usmeritve pri delu ministrstva, ki se bo v prihodnjih mesecih o predlogih začelo pogovarjati z univerzami. Enako velja za predlog, naj univerze ponekod omejijo vpis. »Posebej ne omenjamo nobenega programa. Gre bolj za vprašanje, koliko je programov, kjer je manj kot polovica razpisanih mest tudi dejansko zasedena. In nato, kakšna je prehodnost iz prvega letnika v drugega. Če je manj kot 50-odstotna, moramo pogledati, kaj se tam dogaja,« razlaga Papič. »To še ne pomeni, da je treba s programom kaj narediti ali ga ukiniti. To so samo izhodišča, da lahko začnemo pogovore z univerzami. Nikakor pa ne moremo nikogar v nič siliti.«