Sami Khatib / »Brez pravičnosti ne bo miru«

Dr. Sami Khatib v Bejrutu trenutno sodeluje v raziskavi o kritični teoriji o globalnem jugu, prej pa je delal na berlinski Freie Universität. Doktoriral je z disertacijo o figuri mesijanskega v razmišljanju Walterja Benjamina. Bil je tudi eden od organizatorjev simpozija o pomenu in delu tega nemškega filozofa in judovskega teoretika. Simpozij je potekal v palestinski Ramali in je, kot so takrat zapisali novinarji, »deloval kot čudež« – že to, da je sploh bil in da je potekal brez incidentov, je bilo pomembno. Takšnih čudežev ni več. Na Bližnjem vzhodu znova poteka vojna, v trenutku, ko je nastajal intervju, so Izraelci grozili, da bodo z vojsko zasedli Gazo.

Ste v Libanonu, državi, iz katere letijo rakete v Izrael in obratno. Kako doživljate vojno v Gazi in dogajanje na izraelsko-libanonski meji?

Nisem Libanonec, sem nemško-palestinski raziskovalec kritične teorije, rodil sem se in bil vzgojen v Nemčiji. V Libanonu trenutno ni vojne, le že omenjena izmenjava ognja na jugu države ob meji z Izraelom. Novice spremljam tako kot vi v Sloveniji: prek interneta in televizije. Moja palestinska družina je z zahodnega brega reke Jordan, moja nemška družina pa z zahodnega brega reke Ren. Odraščal sem v Nemčiji. Vendar mojih političnih stališč ni mogoče skrčiti na to biografsko naključje. Boj proti naseljenskemu kolonializmu (gre za obliko kolonializma, pri kateri naseljenci pridejo v neko deželo, da bi jo zavzeli, njihov namen je zamenjava avtohtonega prebivalstva, op. a.), proti dvojnim merilom, proti genocidu in grozodejstvom bi moral biti univerzalen.