Bomo v Sloveniji res opustili gotovinsko poslovanje?

Po zgledu Slovaške, ki je pravico do rabe gotovine že vpisala v ustavo, podobno pa predlaga tudi avstrijski zvezni kancler Karl Nehammer, bi to želeli storiti tudi podporniki združenja Povezani smo, zato so na začetku prejšnjega meseca začeli zbirati podpise za spremembo ustave. Menijo, da vse hitreje drvimo v brezgotovinsko družbo, v »digitalno suženjstvo«, kot zapišejo, v katerem bodo »centralne banke oziroma oblast, vlade držav v vsakem trenutku imele nadzor nad našo lokacijo in nad našimi nakupi in bomo tako še bolj kot danes sledeni in ne bomo svobodni«. So bojazni upravičene?

Strah, da bo gotovina postala stvar preteklosti, ni nekaj novega. Tako je bilo ob popularizaciji bančnih kartic, ob uvedbi brezstičnega plačevanja, bodisi s karticami ali prek mobilnih aplikacij, in razmahu plačevanja storitev prek spleta. V zadnjih letih ta strah spet poganjajo napovedi skandinavskih držav, da bodo v prihodnjih letih iz obtoka tako rekoč izrinile gotovino, in poskus uvedbe digitalnega evra, novega elektronskega plačilnega sredstva za plačila malih vrednosti, ki bi ga izdajala centralna banka. Ta, kot poudarjajo pri Evropski centralni banki, bi obstajal »poleg fizične gotovine, ki bo vedno na voljo«.

Četudi vse manj ljudi po svetu uporablja gotovino, Slovenija velja za državo, kjer ta ostaja najbolj priljubljeno plačilno sredstvo. Slovenci po raziskavah po načinu plačila še vedno opravimo več kot 70 odstotkov gotovinskih transakcij, kar je do sedem odstotkov manj kot pred šestimi leti. Med državami z evrskega območja je ta odstotek višji samo še na Malti.

Resnih napovedi, da bi v Sloveniji v kratkem opustili plačevanje z gotovino, ni. Od kod torej pobuda, da bi morali pravico do rabe gotovine zapisati v ustavo?

Podobno kot drugod je tudi slovenska pobuda vpeta v verigo konspiroloških blodenj. Združenje Povezani smo je v preteklosti na primer trdilo, da raba pesticidov v kmetijstvu povzroča »feminizacijo moških, ki je pripeljala do prototipa maminega sinčka in hkrati nevarnega narcisoidnega psihopata«. In da je bila pandemija novega koronavirusa zgolj prevara, podobno kot velja za globalno segrevanje. Tudi pri domnevni odpravi gotovine naj bi se v ozadju skrivale težnje po vzpostavitvi »enega svetovnega reda, ene svetovne vlade«.

»Veliko stvari se je opredelilo za teorijo zarote, pa se je potem izkazalo, da niso bile teorije, ampak preprosto – zarote,« na očitke odgovarja Ivan Jurgec, predstavnik združenja. »Ne pravimo, da se bo prehod v brezgotovinsko družbo zgodil z danes na jutri. Naša pobuda je namenjena temu, da že zdaj razmišljamo o zadevi, da se o njej pogovarjamo. In če v ozadju ni teženj, da bi se gotovina odpravila, potem tudi politika ne bi smela imeti težav s tem, da stvar vpišemo v ustavo.«

V združenju so do začetka tedna že zbrali več kot 20 tisoč podpisov. Do 30. oktobra jih morajo zbrati skupno 30 tisoč, če želijo začeti postopek spremembe ustave, v katero bi po novem zapisali, da je na območju Republike Slovenije gotovina zakonito plačilno sredstvo. O predlogu bo nato, če bodo v združenju zbrali potrebne podpise, odločal državni zbor. Podpreti bi ga morali dve tretjini poslancev.