Nestrokovna zdravnica

Zakaj je na zadnjih parlamentarnih volitvah, gledano z vidika nevroznanosti, zmagal Robert Golob?

Odgovor je, če gre verjeti zdravnici Tini Bregant, ki je gostovala pri Jožetu Možini v oddaji Intervju na TV SLO 1, sila preprost. Ljudje »niso mogli drugače voliti, ker so bili zavedeni,« kot je rekla. Zaradi posledic epidemije so bili v tako hudem stresu, da nekateri med njimi, sploh tisti s slabše razvitim čelnim režnjem, niso bili več sposobni razsodnosti.

Gibanje Svoboda je bilo v tem smislu kot vrečka čipsa, »slana, mastna in energetsko hranilna«, ki targetira naše »stare, pra- stare možgane, ki se želijo na ta način zadovoljiti,« je nadaljevala. Ali pa kot »alpsko mleko, modro-bele črke na tetrapaku, ki ga ima skoraj vsak Slovenec doma«, kot toplo mleko, ki si ga zaželijo vojaki, ko se vrnejo k ognju po celodnevnem urjenju v divjini. Ljudje so si želeli »nekaj novega, želeli so vzpodbude dopaminu,

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da se v teh besedah skriva nekaj perverznega. Ne zgolj, da Tina Bregant s tem odreka legitimnost volilnemu glasu več kot 400 tisoč volivcev, ki so na zadnjih volitvah podprli Gibanje Svoboda, še več, to počne s položaja specialistke pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine. Torej z na videz strokovnega položaja. Čeprav je jasno, da njeni interesi že zadnjih nekaj let tičijo drugod, bolj kot zdravnica je Tina Bregant širši javnosti znana kot politična stremuhinja.

Na politični parket jo je leta 2020 izstrelila vlada Janeza Janše, ko je postala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Prej je bila članica neformalne skupine Mladi zdravniki Slovenije. Tedaj, v času epidemije, je dvigovala prah predvsem na tiskovnih konferencah vlade, na primer takrat, ko je pri tolmačenju enega od zaščitnih ukrepov dejala, da je masko smiselno nositi tudi med tekom na prostem. Le nekaj mesecev kasneje jo je Tomaž Gantar, tedanji zdravstveni minister, razrešil s položaja sekretarke – kot razlog je navedel izgubo zaupanja. Ko je Gantar naposled odstopil in je ministrstvo začasno prevzel Janša, se je vrnila, takrat kot vodja kabineta.

Na obstanek v politiki je nato računala s kandidaturo na listi zavezništva Povežimo Slovenijo, ki je delovalo kot satelit SDS. Ker se mu ni uspelo prebiti v parlament, je srečo poskusila še s kandidaturo na lokalni ravni. Bila je neuspešna v boju za županjo Ljubljane, vendar ji je uspelo postati mestna svetnica. Kandidirala je s podporo SLS in Naše dežele.

Danes v mestnem svetu najtesneje prijateljuje s svetnikom in borcem za »prave družine« Alešem Primcem. Sodeluje na njegovih shodih »za čisto vodo« pred mestno hišo, na katerih sicer ne manjka pomembnih članov SDS – udeležence shodov sta doslej med drugim že nagovorila nekdanji notranji minister Aleš Hojs, ki je marca prevzel vodenje mestnega odbora SDS v Ljubljani, in nekdanja poslanka SDS Mojca Škrinjar.

Nedavno pa je združila moči še z eno uporniško dušo: septembra je na shodu nagovorila upokojence, ki protestirajo pod taktirko bivšega poslanca SDS in tržiškega župana Pavla Ruparja.