TV komentar / Briljantni državni sekretar

Ob vseh nedolžnih mrtvih otrocih v Gazi – a tudi ženskah in moških, njihova smrt ni nič manj smrt – je nekaj najbolj neprijetnega poslušati politike, ki poskušajo o vojni, tej v Izraelu namreč, govoriti, kot da zgolj štejemo svinjske polovice na policah v hladilnici. Pač mi smo diplomati, naša čustva bodo zadržana, ker smo takšni profesionalci, govorili bomo jezik interesov in geostrategije, mi vemo, kaj govorimo. Pač neprijetno. Neprijetno zato, ker govorijo v našem imenu, so naši predstavniki, so tisti, katerih glas se sliši tudi v tujini – so torej naš glas. In ta glas je za nas pač slab glas. To je glas Tanje Fajon. To je glas Nataše Pirc Musar. To je glas Roberta Goloba. To je glas Janeza Janše. To je glas Mateja Tonina. Veste, to so tisti politiki, ki so tako čustvovali, ko so umirali Ukrajinci. Ki so se vozili z vlakom v Kijev. Ki so nam pokazali, kako zelo jih boli. Ampak zdaj – so pa geostrateški. Zgolj mimogrede: Ukrajinci še vedno umirajo.