Sly

za

Fabulist.

Tisti, ki ste imeli kdaj občutek krivde, ker ste se naslajali ob akcijskih filmih s Sylvestrom Stalloneom, si lahko oddahnete – tale doku vas bo odrešil. Njegovi filmi – od Rockyja, Ramba in Cobre do Cop Landa, Plezalca, Plačancev in Kralja Tulse – so zelo fizične zgodbe o udarcih, o silah, ki hočejo človeka spraviti na tla, na kolena, v kot, o zgubah in zmagovalcih, o ekscesnosti želje, strahu, propadih, comebackih in zamujenih priložnostih, o mistični kvaliteti junakov, hoji po ostrini britve, umazanih vidikih ustvarjalnosti in zapolnjevanju »luknje«, toda ko o vsem tem govori Sly, ki je imel z očetom še grotesknejše težave kot Kafka (oče se z njegovim uspehom ni in ni mogel sprijazniti), imate občutek, da govori o Shakespearovih tragedijah (in komedijah). »Če izgledaš kot jaz, ne moreš igrati Shakespeara,« pravi.

In res, zdi se, da je Rockyja in Ramba in druge obsedence z močjo igral zato, ker ni mogel igrati Shakespearovih likov – Rocky in Rambo sta bila njegova Macbetha, njegova šekspirjanska norca. Arnold Schwarzenegger, s katerim je nenehno tekmoval (Rocky 2 vs. Conan barbar, Rambo vs. Terminator, Rambo 2 vs. Predator ipd.), je bil njegov Ben Jonson – ali pa Edmund Spenser, če hočete. Jasno, njegov oče (nasilen, nerealiziran, nedokončan), ki ga je nenehno špikal v hrbet, je bil njegov Brutus. Tu in tam se oglasi tudi Tarantino, a ga Sly s filmsko modrostjo zasenči. Sly ni le njegov masterclass, temveč še en njegov comeback. Ki kliče sequel. (Netflix)