»Revščina je izbira politike«

Pogosto slišimo, da je Slovenija ena najbolj egalitarnih držav na svetu. To praviloma drži. Dohodkovna neenakost je med najmanjšimi v Evropski uniji in stopnja tveganja revščine je razmeroma nizka. Kljub temu je po podatkih slovenskega statističnega urada (Surs) pod pragom revščine lani živelo 251 tisoč ljudi. Tveganju revščine je izpostavljena vsaka druga samska ženska, starejša od 65 let, vsaka peta enostarševska družina in vsak deseti otrok v Sloveniji. Na stopnjo tveganja revščine v državi pomembno vplivajo socialni transferji, kot so denarna socialna pomoč, varstveni in otroški dodatek, različne subvencije ter štipendije za dijake in študente. Brez njih, piše v poročilu vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, bi bila ta dvakrat višja.

Socialni transferji naj bi se vsako leto usklajevali z inflacijo. Po zadnjih podatkih Sursa se je letna stopnja inflacije s septembrskega 7,5 odstotka oktobra znižala na 6,9 odstotka. Nanjo so še najbolj vplivale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se zvišale povprečno za 7,3 odstotka. Vlada se je, ko je iskala sredstva za popoplavno obnovo, kljub temu odločila, da uskladitve socialnih transferjev prihodnje leto ne bo.

Pri Dijaški organizaciji Slovenije in Študentski organizaciji Slovenije opozarjajo, da bi to pomenilo osem milijonov evrov manj za štipendije in subvencionirano študentsko prehrano. »Socialno najbolj ogroženi študenti bi na letni ravni prejeli 170 evrov manj, kot bi z uskladitvijo. Študenti, ki prejemajo Zoisovo štipendijo, bi na letni ravni prejeli 107 evrov manj štipendije. Dijaki, ki prejemajo deficitarno štipendijo, bi bili prikrajšani za 78 evrov na leto. Uporabniki subvencionirane študentske prehrane pa bi ob izrabi vseh pripadajočih subvencij morali plačati 50 evrov več na leto za subvencionirano študentsko prehrano,« so zapisali v skupni izjavi.

Oglasili so se tudi v Inštitutu 8. marec. Zapisali so, da vladno varčevanje pri najšibkejših »pomeni, da bo mati samohranilka z enim otrokom, ki prejema minimalno plačo, izgubila 77,45 evra socialne pomoči vsak mesec. Imela bo tudi manjši otroški dodatek.«

»Revščina je izbira politike. Oblast jo lahko prepreči,« še piše v izjavi inštituta, kjer so v zadnjih dneh poskušali s peticijo nagovoriti vlado in poslance, naj vendarle še enkrat premislijo o rezih v socialo.

»Želeli bi si, da na naslednjih volitvah ne zmaga avtoritarizem. In trendi kažejo, da ta vedno zmaga takrat, kadar ni poskrbljeno za najšibkejše,« dodaja direktorica inštituta Nika Kovač. »Zato je toliko pomembneje, da si država skrb zanje izbere kot eno od prioritet. Prvič zato, da poskrbi za ljudi, in drugič zato, ker verjamemo, da so take politike vedno nagrajene.«

Vlada naj bi sicer iskala dodatne vire za uskladitev transferjev, domnevno z zvišanjem trošarin na tobačne izdelke, sladke in žgane pijače. Tako je zatrdil premier Robert Golob v državnem zboru oktobra. To je tudi v skladu s predlogom, ki sta ga prejšnji teden na skupni seji predstavila strateška sveta za zdravstvo in za prehrano, konkretni pogovori o tem v vladi za zdaj še potekajo.

V poslanskih vrstah pa se je že pojavil poskus sprememb predloga proračuna. Dopolnilo, po katerem bi socialne transferje prihodnje leto vendarle uskladili z inflacijo, je na oktobrski seji odbora državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagal poslanec Levice Milan Jakopovič. Podprli so ga v Levici, SD, NSi in SDS, ne pa tudi v Svobodi, zaradi česar predlog ni bil sprejet. Jutri, v soboto, se bodo s predlogom sprememb proračuna za prihodnje leto seznanili še v odboru za finance. Proračun bodo poslanci nato, poleg proračuna za leto 2025, potrjevali na novembrski seji državnega zbora, ki se začne v ponedeljek.

To pomeni, da imajo poslanci še vedno možnost poseči v proračun, še vedno imajo možnost poskrbeti, da se rezi ne bodo dogajali prav na plečih najšibkejših.