»Revščina je izbira politike«
Bomo poskrbeli za najšibkejše v državi

Poziv vladi in državnemu zboru, naj se socialni transferji vendarle usklajujejo z inflacijo
© Janez Zalaznik
Pogosto slišimo, da je Slovenija ena najbolj egalitarnih držav na svetu. To praviloma drži. Dohodkovna neenakost je med najmanjšimi v Evropski uniji in stopnja tveganja revščine je razmeroma nizka. Kljub temu je po podatkih slovenskega statističnega urada (Surs) pod pragom revščine lani živelo 251 tisoč ljudi. Tveganju revščine je izpostavljena vsaka druga samska ženska, starejša od 65 let, vsaka peta enostarševska družina in vsak deseti otrok v Sloveniji. Na stopnjo tveganja revščine v državi pomembno vplivajo socialni transferji, kot so denarna socialna pomoč, varstveni in otroški dodatek, različne subvencije ter štipendije za dijake in študente. Brez njih, piše v poročilu vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, bi bila ta dvakrat višja.