Vračilo koronskih glob

Državni zbor je oktobra sprejel zakon o popravi krivic iz obdobja epidemije. Namenjen je vračanju glob, ki so bile ljudem naložene v času kaznovalne histerije. Veljati bo začel konec novembra, vračila plačanih glob bodo samodejna, prve informativne izračune pa naj bi upravičenci začeli prejemati januarja.

Ne bodo pa vsi kršitelji dobili povrnjenega vsega, saj zakon predvideva vračilo zgolj za kazni, izrečene na podlagi odlokov Janševe vlade, ki jih je ustavno sodišče spoznalo za neustavne. Ne pa tudi povrnitve plačil na podlagi povezanih kazni za sekundarne prekrške, ki so nastali med postopkom, večinoma za prekrške zoper javni red in mir.

V Pravni mreži za varstvo demokracije so sprejetje zakona ves čas podpirali, saj menijo, da bo v pravni red vnesel občutek pravičnosti: »Država, ki želi biti demokratična in pravna, mora poskrbeti, da posamezniki niso kaznovani na podlagi neustavnih in nezakonitih predpisov. Če se to vseeno zgodi, mora oblast kot prvi branik ustavnosti in zakonitosti čim prej priznati napako, se ustrezno odzvati in nemudoma poskrbeti za popravo krivic in odpravo škode,« pojasnjuje Anuška Podvršič. Pri tem dodaja, da so vladi in zakonodajalcu predlagali, naj vložita več truda in »identificirata vse prekrške, ki so bili neustavni in za katere je mogoče sprejeti sistemski zakon za ustavitev. Pri tem imamo v mislih prekrške, povezane s kaznovanjem protestnikov.«

V postopku sprejemanja zakona so vlado opozarjali, da bi bilo pravično, če bi država ustavila tudi nekatere »sekundarne« prekrškovne postopke. Policisti so namreč na podlagi neustavnih odlokov odrejali dodatne ukrepe – protestnikom so recimo nalagali, naj zapustijo shod – in kršitelje oglobili zaradi neupoštevanja odredbe. »Glede na to, da je odredba uradne osebe temeljila na nezakonitem podzakonskem aktu, je nezakonita tudi ta odredba.« Vlada jih glede tega ni poslušala.

Vsebuje pa zakon pravno podlago za ustavitev še odprtih postopkov. Mednje so bili poleg kazni za kršitve vladnih odlokov vključeni postopki, ki jih je policija po nareku prejšnje vlade začela zoper domnevne organizatorje protivladnih protestov. Med temi je bilo največ kazni izrečenih protestniku Jaši Jenullu, ki ima še danes pred sodiščem odprtih okoli deset postopkov. Ko bo zakon začel veljati, bo sodišče lahko ustavilo vse preostale odprte postopke hkrati in ne le vsakega posameznega z vsakokratno izvedbo lastnega postopka kot doslej.