Čuden način življenja

za

Kavboja na robu živčnega zloma.

Almodóvarjev Čuden način življenja je vestern, ki izvede coming out, saj si rančar Silva (Pedro Pascal) in šerif Jake (Ethan Hawke), pistolerosa pri dobrih petdesetih, ne moreta kaj, da ne bi – tako kot Jack Twist (Jake Gyllenhaal) in Ennis Del Mar (Heath Ledger) v Gori Brokeback, ki so jo najprej ponujali Almodóvarju – pristala v postelji. Nekoč sta bila ljubimca, potem sta se zatajila in razšla, toda Silva se vrne ravno v trenutku, ko Jake išče morilca svojega brata, glavni osumljenec pa je prav Silvov sin Joe (George Steane). Ne da ju to ustavi. Takoj se začneta objektivirati. In zapeljevati. Takoj začneta trepetati. Njuni pogledi postanejo ekstaze želje, na kateri piše – volver. Mačistični, patriarhalni žanri – na čelu z vesternom – so tega svojega notranjega »kvira« skrivali in se ga že kar homofobično sramovali, toda v dobi spolne detabuizacije, aktivizma, vsakovrstnih opolnomočenj in družbenih gibanj tega ne morejo več tiščati vase, tako da jim ne preostane drugega kot coming out.

V Peckinpahovi Divji bandi je prizor, v katerem člani divje bande žurirajo v neki mehiški vinski kleti – nalivajo se z vinom, ki buta iz prestreljenih sodov, objemajo tri ženske, orgiastično norijo in se polivajo z vinom. Podton je jasen: pistolerosi se dajo potem dol z ženskami. Ta prizor se ponovi tudi kasneje, tik pred slovitim finalnim obračunom: člani divje bande se dajo dol z ženskami, le Dutch (Ernest Borgnine) melanholično in simptomatično ždi zunaj, pred vhodom, in čaka, da bo seksa konec. Ženske ga ne zanimajo. V njegovih očeh tli želja po Piku Bishopu (William Holden), vodji divje bande – ja, Dutch bi se dal dol s Pikom. A ne sme, saj mu vestern tega ne dovoli. Almodóvar, ki je tridesetminutni Čuden način življenja posnel tam, kjer je svoje vesterne posnel Sergio Leone, ta dvojni prizor – melodramo flirtanja, metaprikrivanja, zakonspiriranega cruisinga, tihega fantaziranja in samozatajevanja – briljantno dekonstruira: v flešbeku namreč vidimo, kako Silva in Jake v mladih letih, ko ju igrata José Condessa in Jason Fernández, v neki vinski kleti naluknjata sode, iz katerih buta vino, kako se potem nalivata z vinom, kako objemata tri ženske, kako vsi skupaj divje, orgiastično, strastno norijo in se polivajo z vinom, toda Silva in Jake – los amantes pasajeros – se potem ne dasta dol z ženskama, temveč drug z drugim. Strastno. Morda jima »uide« – ker sta preveč spila. In vino veritas. Vestern, »labirint strasti«, ki ga poganja »zakon želje«, je treba le malce napiti – pa se odpre. Kot »cvet moje skrivnosti«. Almodóvar v pol ure pove »vse o vesternu«. (Kinodvor + kino)