Bo Applova Siri govorila slovensko?

Prejšnji teden je vladno obravnavo dočakala težko pričakovana novela zakona o javni rabi slovenščine in ministri so jo potrdili in poslali v parlamentarni postopek. To je nov korak predvsem z vidika pritiska na multinacionalke, ponudnice informacijskih tehnologij, ki so doslej zavračale prevode operacijskih sistemov in uporabniških vmesnikov za svoje elektronske naprave v slovenski jezik. Pri tem so se sklicevale na to, da morajo znotraj EU upoštevati le zakonodajo države članice, v kateri imajo sedež, a primeri dobre prakse kažejo, da so pritiski mogoči tudi prek različnih vzvodov v zakonodajah posameznih držav članic.

Prav zato se je ministrstvo za kulturo odločilo za prenovo zakona o javni rabi slovenščine, ki je nastal daljnega leta 2004, v času, ko je bila digitalizacija še v povojih. Med zakonske spremembe je umestilo nedvoumno določbo, da bosta izbira slovenščine in raba slovenskega črkopisa za vse operacijske sisteme in uporabniške vmesnike na elektronskih napravah, ki so v prodaji v Sloveniji ali na voljo slovenskim potrošnikom, po novem zapovedani.

Če bodo poslanci zakon sprejeli, bi pod težo regulacije najverjetneje popustila korporacija Apple, ki z ministrstvom za kulturo zadnje leto razpravlja o vpeljavi slovenščine v svoj operacijski sistem iOS. Večji izziv bi utegnil biti priljubljeni ponudnik pretočnih televizijskih vsebin Netflix, ki doslej ni pokazal namere, da bi ponudil uporabniški vmesnik v slovenščini in svoje vsebine opremil s slovenskimi podnapisi, a ob zaostritvi nacionalne zakonodaje je kdaj že popustil, denimo pri manjših jezikih na ozemlju Španije. Pa vendar je jasno, da zgolj s temi spremembami vseh ponudnikov ne bo mogoče doseči, zato bo nujen nadaljnji pritisk Slovenije tudi za spremembe predpisov na ravni EU.

Predlagana novela sicer ureja precej širše področje od zgolj informacijskih tehnologij, ureja javno rabo slovenščine v celoti. Kritično stališče do novele sta te dni v Dnevniku zavzela jezikoslovec Marko Snoj, podpredsednik komisije za slovenski jezik pri SAZU, in Blaž Poženel, odgovorni urednik motorevije pri Avto-moto zvezi Slovenije. Prvi zato, ker pri pripravi novele jezikoslovci menda niso sodelovali, poleg tega naj bi bili »referenčni korpusi standardne slovenščine«, ki naj bi bili temelj za razumevanje tega, kaj je slovenščina, preozki. Drugi zaradi določbe, s katero se raba slovenščine zahteva le od tistih proizvajalcev elektronskih naprav, ki imajo na trgu velik, več kot desetodstotni delež.

Na ministrstvu za kulturo so se na kritike odzvali z začudenjem in ugotovitvijo, da Snoj in Poženel najverjetneje nista prebrala zadnje različice besedila, ki jo je potrdila vlada. Določbe, da bi zakonske zaveze veljale le za »velike igralce«, v končni različici namreč ni več. »Referenčnim korpusom standardne slovenščine« pa so dodali še »knjižnostandardno in narečno slovenščino«, in to prav na pobudo jezikoslovcev, s katerimi so vseskozi sodelovali, formalno in neformalno. To so potrdili tudi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in dodali: »Končno besedilo je sicer kompromis, a smo zadovoljni in ga podpiramo.«