Komentar / Heni Erceg: Na vzhodu nič novega

S televizijskih zaslonov v nas spet dan za dnem zrejo velike, preplašene otroške oči. Matere sedijo v avtomobilih, prav tako preplašene, vendar trdno odločene, da bodo otroke odpeljale na varno, ta domnevno varni kraj pa bo kako begunsko taborišče, ki bo kmalu vzniknilo tam, poleg množice drugih, ki že stojijo na Bližnjem vzhodu. »Ne skrivam atomske bombe in moj sin ni terorist, pa vendar so mi porušili hišo,« so besede obupane – če uporabimo brezdušno politično izrazje – nepomembne postranske žrtve, ene od številnih, ki so v Libanonu izgubile življenje ali lastnino v zgolj nekaj dneh brezumnega izraelskega napada na to državo, s katerim naj bi libanonski Hezbolah prisilili k izpustitvi dveh zajetih izraelskih vojakov.