Kaj pa Ester? / Postbinarna Slovenija

Kaj pa Ester? Tosja Flaker Berce, 2023.

Ester (Katja Predan) svojemu fantu Kaju pove, da je konec. Noče ga več. Različni interesi, različni šoli. Kaju se zamegli: »Slabo mi je.« Ester mu svetuje: »Daj glavo med kolena in globoko dihaj!« Kaj stori natanko to, a ne pomaga – tega, da ga je Ester odpikala, ne prenese. Potem se zjoče. Na odprti sceni. LOL! Pravzaprav – ROFL! Še huje: LMAO! Celo IJBOL! Kaja igra namreč Bojan Cvjetićanin, frontman benda Joker Out, ki bi ga vsaka mama hotela za zeta in ljubimca. Toda Kaj ne razume, da ne pomeni ne, zato svojo bivšo zalezuje in ji teži (prepiše se na isto gimnazijo, zapoje ji Prisluhni mi, še enkrat hoče »doživet stare stvari« ipd.), tako da ji ne preostane drugega, kot da se domisli trika: delati se začne, da je lezbijka. Da bi bila še prepričljivejša, se s sošolko Vando (Diana Kolenc), deklarirano lezbijko, delata, da hodita.

Vprašanje je le, ali se Ester dela, da je lezbijka, ker je dejansko lezbijka. Ali pa bo rekla, da je bila pijana in nevrolingvistično sprogramirana? In vprašanje je, ali bo Kaj sprejel poliamorijo s tremi sošolkami, ki ga hočejo ufurat. In ga deliti – kot kul mem. Tradicionalna heteroseksualnost, moška toksičnost, fantovsko trpljenje, slovenska sla po spreobračanju in body shaming tu naletijo na minsko polje, ki pa je – vsaj za film o postmilenijcih – presenetljivo statično, inertno in včasih že kar warholsko monotono. Tako kot lahko Kajev prijatelj Filip (Filip Mramor), ki ne zna teči, »iz prve« našteje sedemindvajset napak na svojem telesu, bi lahko »iz prve« našteli sedemindvajset napak tele najstniške romantične komedije, ki jo njena postbinarna seksualna revolucija skoraj odreši (za hip ali dva formatirana kot pravljica, kar pomeni, da realnosti Slovenije ne precenjuje) in ki obenem izgleda tako nedokončano, da bi bolje delovala kot serija. Serije izgledajo nedokončane. Kot da bi jim sredi epizode na lepem zmanjkalo denarja. Delajo se, da so »boge«, in malo zajočejo, pa so vsi vanje. (kino)

mQh8eBmQejk