Znižanja nadomestil ne bo

»Namesto krčenja pravic bolnikov, ki jih je leta 2012 začel Janšev zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je znižal bolniške za prvih 90 dni – kar velja še danes –, bi morala vlada krepiti javno zdravstvo in vrniti izgubljene pravice,« se glasi del peticije, ki jo je v ponedeljek poslancem in poslankam pred sejo odbora za zdravje poslal Inštitut 8. marec. V le nekaj urah jo je podprlo 2500 ljudi.

Še več drugih organizacij je na poslance in poslanke naslovilo podoben poziv, naj iz vladnega interventnega zdravstvenega zakona črtajo člen, ki znižuje nadomestilo za čas bolniške odsotnosti po 90 dneh. Po predlogu zakona se nadomestilo, ki ob bolezni znaša 80 odstotkov osnove (povprečne plače delavca), po 90 dneh ne bi več zvišalo na 90 odstotkov osnove, kot velja zdaj. »Ljudem na dolgotrajni bolniški, ki so že tako in tako na nižjih prejemkih, ki imajo hude zdravstvene težave, ki so onkološki bolniki, bolniki s kroničnimi mišično-kostnimi obolenji, s kroničnimi bolečinami. Spoštovani predsednik vlade, njim znižujete bolniško nadomestilo. Ali vas ni sram?« je v javnem pismu zapisal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Vladi so organizacije predlagale, naj namesto iskanja prihrankov pri bolnih odpravi vzroke za dolgotrajne odsotnosti, ki so tudi v dolgih čakalnih dobah. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v pisnem mnenju prav tako potrdila, da je stališče, s katerim vlada v predlogu zakona utemeljuje poseg v nadomestila za čas bolniške odsotnosti, pravno »brez opore«.

Pozivi so zalegli. V odboru za zdravje sta ta ponedeljek Gibanje Svoboda in Levica (brez SD) vložila dopolnilo in »povozila« predlagani člen v delu, ki je predvideval znižanje nadomestila za bolniško odsotnost. Dopolnilo pa je ohranilo določilo, s katerim se nadomestilo omeji navzgor, s »kapico«, in sicer na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače, kar trenutno pomeni omejitev na 5436,75 evra.

Taki omejitvi navzgor sta nasprotovali stranki SDS in NSi. Iz Gibanja Svoboda in Levice so pojasnili, da je namen nadomestila zagotoviti, da se posamezniku, ki se je znašel v neugodnem socialnem položaju (začasna zadržanost od dela), z aktivnim delovanjem države zagotovijo možnosti za dostojno življenje oziroma odpravijo tveganja, da bi se njegova socialna ogroženost bistveno povečala.

Revizija Računskega sodišča je sicer razkrila, da je bilo leta 2020 največje mesečno izplačano nadomestilo 21.494 evrov, 29 zavarovancev pa je od ZZZS prejelo 136 izplačil, višjih od 10.000 evrov. Ukrep »kapice« pri 2,5-kratniku povprečne plače bo po podatkih Svobode in Levice pri nadomestilih za čas bolezni vplival le na približno 4500 oseb ali 0,7 odstotka zaposlenih.

Da poslanci in poslanke popravljajo predloge lastnih ministrov in ministric, se v sedanji vladni koaliciji ne dogaja prvič. Spomnimo se le manevra s konca novembra, ko je finančno ministrstvo najprej predlagalo, naj se socialni transferji leta 2024 sploh ne uskladijo z inflacijo, končalo pa se je s tem, da so poslanci vladnih strank izglasovali predlog opozicijskih SDS in NSi, ki zdaj prinaša 100-odstotno uskladitev transferjev z inflacijo.

Kakorkoli, pod sedanjo vlado iz državnega zbora pogosto pride nekaj povsem drugega od tistega, kar je v državni zbor prišlo iz vlade. Večinoma so končne odločitve s Šubičeve modrejše kot začetne zamisli z Gregorčičeve. Še nedavno je bilo vse enako.

V ponedeljek je na sejo državnozborskega odbora za zdravstvo prišel tudi predstavnik ameriške lobistične organizacije AmCham. Povedal je, da nekatere predlagane spremembe niso dobre, da bi pri uvajanju sprememb za gospodarstvo morali delovati previdneje, »saj si ne bi želeli, da se industrija celo umika iz Slovenije«. Dal je tudi nasvet, »kjer smo zopet pripravljeni sodelovati tudi mi«, in sicer pri uvajanju inovativnih pristopov v zdravstvo. »Inovativni pristopi poleg tega, da omogočajo nove načine zdravljenja, omogočajo velike prihranke v drugih podsistemih, ko pacienta prej odpustimo iz bolnice, recimo namesto treh tednov je v bolnici tri dni, potem je ta bolnišnična postelja sproščena in na razpolago drugim bolnikom«.