Sporna kampanja

Skale, ruševine, poškodovani kipi, lesene konstrukcije, podobne krstam, lutke brez okončin, zavite v bele rjuhe in spominjajoče na trupla – to so bile podobe iz nove oglaševalske kampanje španske verige trgovin z oblačili Zara, ki so jo poimenovali The Jacket (Jakna). Kmalu po tem, ko so fotografije pricurljale v javnost, so, nepresenetljivo, na družbenih omrežjih sprožile val ogorčenja in pozive k bojkotu Zare, saj so uporabniki hitro ugotovili, da podobe vse preveč spominjajo na grozote, ki se že od oktobra pred očmi javnosti dogajajo v Gazi. Nekateri uporabniki družbenih omrežij so poudarili tudi, da rekvizit iz izrezanega kartona, ki ga je mogoče opaziti v ozadju nekaterih fotografij, spominja na zemljevid Palestine.

Zara, ki je v lasti modnega velikana Inditex (družba ima v lasti denimo še znamke Bershka, Stradivarius, Pull & Bear, Massimo Dutti idr.), katerega ustanovitelj Amancio Ortega naj bi bil tretji najbogatejši Evropejec, je po plazu kritik sporno kampanjo umaknila. Na družbenih omrežjih se je odzvala z izjavo, v kateri trdi, da je bila kampanja »zasnovana julija in posneta septembra«, predstavljala pa naj bi nedokončane kipe v kiparskem ateljeju in je bila ustvarjena »z edinim namenom predstavitve ročno izdelanih oblačil v umetniškem kontekstu«. Pri tem je dodala, da so se »žal« nekatere stranke »počutile prizadete zaradi podob« in so v njih videle nekaj »daleč od tega, kar je bilo predvideno, ko so bile ustvarjene«, podjetje pa »ta nesporazum obžaluje« in potrjuje svoje »globoko spoštovanje do vseh«.

Izjava torej niti ni opravičilo ali izraz obžalovanja odločitev podjetja, pač pa posredno zvračanje krivde na ljudi, ki so v seriji fotografij prepoznali boleče podobe, ki so preblizu njihovi vsakodnevni stvarnosti.

To ni prvič, da se je podjetje, znano po modelu »hitre mode«, moralo zagovarjati zaradi spornih ali nezakonitih praks. V preteklosti je bilo že deležno obtožb o plagiatorstvu in kopiranju izdelkov neodvisnih oblikovalcev, uničevanju okolja, slabih delovnih razmerah v tovarnah in neplačanem, suženjskem ter otroškem delu, denimo izkoriščanju beguncev iz Sirije, med katerimi so bili nekateri mlajši od 15 let. Leta 2017 so Zarini kupci v turškem Carigradu v žepih oblačil našli celo sporočila obupanih delavcev, ki za svoje opravljeno delo niso prejeli plače.

Inditex, največja družba hitre mode na svetu, medtem z več kot 7000 trgovinami po vsem planetu ustvarja rekordne dobičke, zgolj lani naj bi bila imela 4,1 milijarde evrov čistega dobička.