Komentar / Vlado Miheljak: Sagrada familia*

Torej ne držijo informacije, da ste se pogovarjali z NSi-jem in SDS-om, ali bi podprli zamenjavo Klakočar Zupančič na čelu parlamenta? To je Matej Tonin napisal v pismu svojim članom.

Kdo najbolj vpliva na vaše odločitve? Nevladne organizacije, generalna sekretarka Svobode ali vaša partnerica Tina Gaber?

Boste na prihodnjem kongresu tudi vi še enkrat kandidirali za predsednika? 

V prihodnjem letu vsem, ki nas gledajo, želim veliko miru za praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, blagoslovljen in vesel božič, v naslednjem letu pa mogoče tudi kakšen pogovor, kjer ne bomo ločeno sedeli vlada in opozicija.

Veliki Mladinin cenzor s (po novem) strupenimi brki je izustil še bolj strupeno oceno nastopov političnega vrha na nacionalki v času veselega decembra: »Ta Golob ima res srečo. Najprej ima neprepričljiv nastop, potem se za njim pojavita Janša in Tonin, pa se takoj zdi njegov nastop več kot znosen; skorajda spodoben.«

Je pa celotna paleta pogovorov (s predsednico republike, predsednico državnega zbora, premierom in prvakoma obeh opozicijskih parlamentarnih strank) pokazala več, kot smo lahko pričakovali. V seštevku predvsem veliko negotovosti in zmede.

Seveda v taki zmedeni situaciji ni treba dolgo čakati, da pridejo na plano ideje (od)rešitve. Najprej praviloma najslabše, nepremišljene in nedomišljene. Ena je kot na dlani. Velika koalicija. Konkretno: rdeče-črna koalicija. Nanjo prisegajo najbolj neposredno tisti, ki politiko najmanj razumejo, zato pa toliko glasneje agitirajo in trobijo kot duhovni Izraelovih sinov v ovnovske rogove, da bi razrušili obzidje biblijske Jerihe. Ker se razni brodnjaki, šimunke, pečečniki, boscaroli bolj spoznajo na barve denarja in dobička kot na misterij ustroja države in ustavnega reda, ne razumejo, da velika koalicija ni optimalna rešitev, ampak je pripravna za reševanje vsakokratne legislature, ko nastane pat pozicija – izhodiščno zaradi izida volitev ali kasneje zaradi razpada povolilne konstelacije. Naj si o Golobovi koaliciji mislimo karkoli, vlada, parlament in parlamentarna demokracija niso ne v klinču ne v pat poziciji, ampak za zdaj gladko delujejo. Spomnimo se samo, s kakšnimi težavami se je pred Golobovo koalicijo spopadala Janševa ob vsakokratnem parlamentarnem glasovanju. Zato bankirjem, podjetnikom, delodajalcem polagamo na srce, naj zgolj skrbno čuvajo in skrivajo dobičke pred pogoltno socialno državo, pred ponižanimi delojemalci, neuvidevnimi upokojenci, lačnimi nesrečniki s socialnega roba. Za kaj drugega, za preskakovanje regulacije ustavne ureditve, pa nimajo nobenih posebnih mandatov in privilegijev. V parlamentarni demokraciji šteje glas čuvarja dobičkov bank, ki so se zredile na račun davkoplačevalskih sanacij izgub slabih upravljavcev, toliko in zgolj toliko kot glas opeharjenih varčevalcev, davkoplačevalcev in sploh slehernikov. No, seveda takšnim idejam potem sledijo v politiki tisti, ki bi naredili ovinek mimo nadlog nepredvidljive politične kompeticije in posledične parlamentarne konstelacije.

Resda so bili politični akterji v zadnjih pogovorih za nacionalno televizijo previdni in nedolžni kot v zgodnjepubertetnih »petting« igricah; celo na tistih relacijah, kjer praviloma poteka hard core občevalna praksa (denimo med Janšo in Toninom ter med obema z Golobom), sta bili napetost in razpetost zgolj nakazani. Predvsem pa se opozicijska prvaka nista lotila »novega obraza« in nove konkurence na desnici. Anžeta Logarja. Prava adventna milost je vela iz Janševih in Toninovih ust. Kar kaže, da je špekulacija o konstruiranem liku neodvisnega novega akterja v skupini naskakovalcev Jerihe vredna resne pozornosti.

In tu naletimo na paradoks. Po eni strani v stoletjih vse do danes lik matere, ki polaga pravkar rojeno detece na slamo v hlevu na obrobju Betlehema, ni pospremljen s samoumevnimi vprašanji in čudenjem. Namreč, Marija je bila po navzkrižno primerljivih pričevanjih stara zgolj 14 (štirinajst!) let, ko je rodila. Po kakršnemkoli merilu in upoštevanih medkulturnih razlikah je bila še vedno zgolj deklič v zgodnjemladostniškem in zgodnjefertilnem obdobju in povrhu brez prisotnega biološkega očeta. Vsekakor (pre)mlada nezakonska mati. Po drugi strani pa se v politiki nakazuje aktualno-trendovska, istospolna konstelacija svete družine. Ati in oče in (politično) nedolžno dete. Kdo so sveti kralji oziroma strici iz ozadja, pa se tudi ve, čeprav se ne izreče.

Hja, eno prvih velikih razočaranj za otroka je, ko spozna, da ni niti Božička niti Dedka Mraza, niti jelenčki po nebu ne vlečejo sani z darili in škrati.

No, pa srečen božič vsem naivcem. Rdečim, črnim in onim vmes.

* Katalonski izraz za rdeče-črno koalicijo