Konec izkoriščevalskih platform?

Evropski parlament in svet sta dosegla dolgo pričakovani dogovor o novi direktivi o delu prek platform, ki naj bi uredila pravni status platformnih delavcev. To so tisti, ki ponujajo storitve prek spletnih platform – pri nas je verjetno najbolj znana aplikacija za dostavo hrane Wolt –, a tam niso zaposleni. Zakonodaja jih obravnava kot samozaposlene, četudi v resnici niso, saj ima njihov odnos z delodajalcem vse elemente delovnega razmerja. Gre kakopak za novodobno obliko izkoriščanja, ti delavci ne uživajo enakih pravic, kot jih imajo zaposleni, nimajo plačanega dopusta in socialne varnosti … Nova evropska direktiva bi to utegnila spremeniti.

Prinaša pravilo obrnjenega dokaznega bremena. Zdaj velja, da je delavec tisti, ki mora nase prevzeti breme dokazovanja, da je v delovnem razmerju, po novem bi bile platforme tiste, ki bi morale dokazati nasprotno. Obenem direktiva predvideva večjo preglednost algoritmov, ki delegirajo delo dostavljavcem in jih silijo v čim hitrejše dostavljanje – kako ti v resnici delujejo, dostavljavcem ni znano, po novem bodo morali biti s tem mehanizmom seznanjeni –, prav tako bodo delavci morali biti seznanjeni s tem, katere njihove osebne podatke zbirajo podjetja in jih uporabljajo za delovanje algoritmov, podjetjem tako ne bo več dovoljeno, da bi delavce odpuščala zgolj na podlagi odločitev algoritma.

Evropska komisija je predlog direktive predstavila že konec leta 2021, odziv lobijev je bil silovit, a dogovor je bil naposled le sprejet. Vse podrobnosti nove direktive še niso znane, več bo znano, ko bo objavljeno celotno konsolidirano besedilo. Ko bosta evropski parlament in svet tudi uradno potrdila sporazum, bodo imele države članice dve leti časa, da direktivo vključijo v nacionalno zakonodajo.

Pri nas je vladna koalicija že v koalicijsko pogodbo zapisala, da si bo prizadevala za odpravo prekarnih delovnih razmerij, še več, zapisala je tudi, da bi bilo treba preučiti možnost redefinicije delovnega razmerja v zakonu o delovnih razmerjih tako, da se dlje časa trajajoča ekonomska odvisnost od enega delodajalca določi kot opredelilni element delovnega razmerja. Temu so naklonjeni tudi na ministrstvu za delo, če nič drugega, se je minister Luka Mesec že na lanskem zasedanju sveta za zaposlovanje in socialno politiko javno zavzel za predlog evropskega parlamenta.