Leto, ko je komercialne zavarovalnice pokopal pohlep

Leta in leta smo ponavljali: politika se mora odločiti, ali bo podpirala javno zdravstvo ali pa zasebnega. Ena od točk te debate so zdravniške »dvoživke«, zdravniki, ki hkrati sedijo na dveh stolčkih, na javnem, kjer izrabijo čas za dopuste in izobraževanje, in zasebnem, kjer nadpovprečno služijo. Druga plat te debate je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tri komercialne zdravstvene zavarovalnice na čelu z Vzajemno so v zadnjih letih postale gonilo privatizacije zdravstva. Na leto so prek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri sebi zadržale okoli 60 milijonov evrov tako imenovanih administrativnih stroškov, ki so jih zelo verjetno prelivale v širitev svojih mrež zasebnih ambulant.

In ker je 60 milijonov evrov veliko denarja, ki je povezan z ogromnimi interesi, je minilo kar 20 let neuspešnih poskusov te reforme, zaradi katere so padali tudi številni ministri in celo vlade. Nazadnje se je ob tej temi razšla koalicija Marjana Šarca. Sprva je kazalo, da si tudi vlada Roberta Goloba v to jabolko ne bo upala ugrizniti – premier je ukinitvi dopolnilnega zavarovanja na začetku nasprotoval, češ da gre pri tem za razmeroma majhen problem. A so poleti vendarle v koaliciji začeli postopke za ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

Povod za to je bila odločitev komercialnih zavarovalnic, da zvišajo premije s 35 na 45 evrov. Dejansko jih je pokopal njihov lastni pohlep. Omenjene zavarovalnice so namreč pred tem vladi obljubile, da premij do konca leta ne bodo dvigovale, saj morajo sprva potrošiti ekstra dobičke, ki so jih nakopičile v času epidemije. Na koncu pa so želele oboje.