Leto težkih odločitev Anžeta Logarja

Hamlet slovenske politike

Jure Trampuš
MLADINA, št. 52, 29. 12. 2023

Ustanovitev Platforme sodelovanja

Ustanovitev Platforme sodelovanja
© Borut Krajnc

Lani, ravno v prazničnem času, je poslanec SDS Anže Logar napovedal, da se bo zgodilo nekaj čudovitega in velikega. In smo čakali. Čakali in čakali. Logar je ustanovil Platformo sodelovanja, čitalniški krožek, ki prireja pogovorne večere, njegovemu društvu pa so se pridružili oportunisti različnih vrst in političnega pedigreja. Cilj društva je boljša Slovenija, povezana in združena v prihodnosti najlepših sanj. Pustimo cinizem ob strani – nič ni narobe, če se po državi pojavljajo različne politične pobude, če ljudje razpravljajo o prihodnosti, če načrtujejo, kako priti do koščka oblasti. Logarja nedvomno vodijo dobri nameni. Vendar to ni dovolj.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Jure Trampuš
MLADINA, št. 52, 29. 12. 2023

Ustanovitev Platforme sodelovanja

Ustanovitev Platforme sodelovanja
© Borut Krajnc

Lani, ravno v prazničnem času, je poslanec SDS Anže Logar napovedal, da se bo zgodilo nekaj čudovitega in velikega. In smo čakali. Čakali in čakali. Logar je ustanovil Platformo sodelovanja, čitalniški krožek, ki prireja pogovorne večere, njegovemu društvu pa so se pridružili oportunisti različnih vrst in političnega pedigreja. Cilj društva je boljša Slovenija, povezana in združena v prihodnosti najlepših sanj. Pustimo cinizem ob strani – nič ni narobe, če se po državi pojavljajo različne politične pobude, če ljudje razpravljajo o prihodnosti, če načrtujejo, kako priti do koščka oblasti. Logarja nedvomno vodijo dobri nameni. Vendar to ni dovolj.

Država je zapleten mehanizem, države ne morejo voditi tisti, ki ne vedo, kaj bi z njo, ne morejo je voditi politiki brez stališč, ta so namreč zelo pomembna, so temelj vsakega dogovora. Logar v letu dni ni povedal ničesar prelomnega, ni razkril, kako razume državo, kaj zanj pomeni beseda demokracija, kako bi kot predsednik vlade izpeljal zeleno preobrazbo, ne da bi ta spodbudila nove spore in napetosti. To so težka, a bistvena vprašanja. Logar o tem ne govori, pravzaprav ne govori o ničemer, na zunaj je votel, notri pa ga ni. V javnosti obstaja zgolj kot možnost, kot nekdo, ki se bo morda ali se pač ne bo uprl Janezu Janši, kot nekaj, kamor ljudje projicirajo svoja pričakovanja.

Kdor dobro pozna Logarja, ve, da ni bil nikoli samostojen, je vljuden človek, politični tehnokrat, ki pa javno ni nikoli podvomil o avtokratskih potezah svojega političnega očeta. Priložnost, da bi bil dober politik, da bi bil lider žlahtne desnice, je zakartal.

Njegovo kraljevanje na javnomnenjskih lestvicah govori nekaj drugega. Ljudje so nezadovoljni, ne zaupajo politikom, morda jih slavijo, a zgolj zato, da jim po treh mesecih obrnejo hrbet. Težava torej ni v Logarjevi neiskrenosti, vprašati bi se morali, zakaj ga ljudje podpirajo. Kaj vidijo v njem? Je država res samo povezovanje in smehljanje, ali ni država trdo delo, prepiri, soočanje, sprejemanje odločitev, pot, ki je včasih trnova in napačna, a vendarle pomeni smer, v katero hodi družba?

Upanje, ki ga pri nekaterih zbuja, moramo razumeti v kontekstu razočaranja nad vlado Roberta Goloba. Vlada je res nerodna, nespametna, pomudimo pa se za hip pri besedi razočaranje. Povsem logično je bilo, da v letu in pol, še posebej, če politiko poznaš bolj od zunaj, ne moreš narediti veliko, kaj šele, da bi izpolnil vsa pričakovanja. Pozornost, ki jo sedaj ljudje preusmerjajo na Logarja, je krivična, on pač ni človek, ki bi se kakorkoli razlikoval od vsega, kar smo že videli v slovenski politiki, ni človek, ki bi ta pričakovanja uresničil. Politika je, ponovimo, trdo delo. Prava politika niso visokoleteče obljube. To je propaganda. Resna politika prinaša resen razmislek o tem, kaj se dogaja v slovenski družbi in kakšnim pastem se mora ogniti v prihodnjih letih.

Logar tega premisleka do sedaj ni bil zmožen, kaj šele, da bi se ga lotil samostojno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.