Gostobesedna predsednica

Odnosi med predsednikom države in predsednikom vlade, če ne štejemo Janeza Drnovška in Janeza Janše, so bili redko tako razgreti, kot so sedaj. Nesoglasje med Natašo Pirc Musar in Robertom Golobom je doživelo vrhunec z imenovanjem Tatjane Bobnar za predsedničino svetovalko, potem ko je odstopila s položaja notranje ministrice zaradi Golobovega domnevnega političnega vmešavanja v delo policije. Zdaj se je še zaostrilo, ko je predsednica v nedavnem intervjuju za N1 dejala, da bi moral premier, če bo protikorupcijska komisija (KPK), ki preiskuje primer, ugotovila, da je kršil integriteto, odstopiti.

Šlo je za hipotetičen odgovor na hipotetično vprašanje. A to je bilo dovolj, da so v Gibanju Svoboda predsednico obtožili poseganja v potekajoči postopek pred KPK. »Ta politični poseg je še toliko bolj sporen, ker prihaja z mesta predsednice države,« so zapisali v stranki. »Zato v tem primeru ne gre samo za možnost, da gre za politični pritisk na delo KPK, ampak tudi za konflikt interesov, ker je postopek zoper predsednika vlade sprožila predsedničina tesna sodelavka in svetovalka, ki je takoj po vložitvi ovadbe našla zatočišče pri predsednici države.«

»Predsednica je odgovorila samo, kakšne posledice naj bi sledile, če bi bila presoja KPK obremenilna,« ob tem razmišlja filozof Boris Vezjak. »S tega vidika se je zgolj opredelila glede nečesa, čemur pravimo politična kultura ali higiena. Mislim, da je to nekaj pozitivnega.« Vendar je težava bolj zapletena, poudarja, prav zaradi obtožb, ki so jih izrekli v Gibanju Svoboda. »Ampak stvar ni enoznačna, po eni strani lahko predsednico celo pohvalimo, za to imamo dobre razloge, a lahko jo prav tako grajamo, tudi za to imamo dobre razloge.«

Za Večer je dilemo komentiral prvi predsednik KPK Drago Kos. »Predsednica mora zagovarjati visoka etična stališča in to je storila. Ne strinjam pa se, da bi moral premier v primeru kršitve integritete odstopiti,« je dejal. »Doslej je komisija pravnomočno ugotovila kršenje integritete pri številnih politikih, a zaradi tega še nihče ni odstopil. Pri nekaterih so ugotovili neposredno oškodovanje proračuna, a tudi to ni bilo dovolj za odstop. Mnogi politiki so bili ovadeni in obtoženi za huda kazniva dejanja, vendar se ni zgodilo nič, čeprav je kazenska ovadba hujša zadeva kot kršitev integritete. Če bo ugotovljeno, da je Golob kršil integriteto, to pomeni, da ne pozna načina delovanja notranjega ministrstva in policije. Zahtevati njegov odstop bi bilo pretirano.«

Hkrati je predsednica, ko je odgovarjala na vprašanja o stroških prvega soproga Aleša Musarja – ta na tem položaju prejema nadomestilo 850 evrov na mesec –, precej prahu dvignila s trditvijo, da »ne gre za to, ali je nekdo premožen ali ne. Kot je nekdo zapisal na Facebooku, ali na tej poziciji želite kralja ulice? Pa vse dolžno spoštovanje do kraljev ulice, ampak gre za to, da ob tem delu, ki ga opravljam in ki ga opravlja tudi Aleš, nastajajo stroški. In zakonodaja je v tem segmentu jasna, pripada mu povračilo stroškov.«

»Kar zadeva kralje ulice, je stvar zelo jasna,« je oster Vezjak. »Gre za degutantno, neobčutljivo in pravzaprav žaljivo obnašanje predsednice, ki je to storila v položaju, v katerem dobro vemo, da z možem spadata v premožnejši sloj družbe.« Predsedničine besede so zmotile tudi Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, ki je na Facebooku poudarila, da si kralji ulice zaslužijo spoštovanje in podporo, ne pa pokroviteljstva. »Sama si lahko predstavljam družbo, v kateri nekdo z izkušnjo kralja ulice zasede vodilni položaj. Upam, da bi pokazal več razumevanja za stiske drugih in revščino, kot ste jo s svojo izjavo pokazali vi,« je zapisala.

Ni sicer prvič, da je bila predsednica zaradi nepremišljenosti tarča kritik. Nazadnje ob obisku v Trstu, ko je zamejce razburila s trditvijo, da je njihova domovina Italija.

»Zdi se, kot da predsednica ves čas plačuje davek zaradi gostobesednosti,« zaključi Vezjak. »V njenem značaju je, da ni ravno diplomatska. To pa jo utegne v tem mandatu še kdaj tepsti po glavi.«