Katoliška cerkev je v Sloveniji znova napovedala boj proti zlorabam

Katoliška cerkev je že junija lani sprejela nov »Delovni načrt celostnega programa zaščite mladoletnih in ranljivih odraslih«, s katerim naj bi učinkoviteje obravnavala in preprečevala spolne in druge zlorabe. »Celostni program naslavlja preteklost, sedanjost in prihodnost z namenom, da bi prispeval k sprejetju, predelavi, integraciji in pozitivni usmeritvi izkušnje, ki jo je v našem prostoru prebudila tema spolnih zlorab,« je zapisano v sklepu uradnega dokumenta, ki ga je podpisal predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje.

Informacije o sklepu takrat niso sporočili javnosti, so pa bile na podlagi tega odloka konec januarja letos oblikovane tri skupine. Prva je odgovorna za analizo preteklih primerov, druga za varovanje mladoletnih in ranljivih oseb, tretja pa za preventivno dejavnost. Delo vseh treh skupin nadzirata dva nadzornika. Enaindvajset oseb, od tega je 11 žensk, gre za pravnike, terapevte, socialne delavce, tudi zdravnike, naj bi v prihodnjih petih letih poskušalo rešiti težave, ki jih ima pri nas katoliška cerkev z zlorabami.

Je to dobro? Dovolj? Seveda ne, v komisijo so vključeni ljudje, ki so neposredno povezani s katoliško cerkvijo, v njej pa ni drugih, recimo civilnih pravnikov ali posameznikov, ki se že zdaj zunaj cerkve ukvarjajo s spolnimi zlorabami in njihovimi žrtvami. V njih ni niti enega predstavnika zavoda Dovolj.je.

Ustanovljene komisije niso primerljive z drugimi, ki so po svetu raziskovale množične zlorabe v cerkvenih ustanovah. Na Irskem je komisijo ustanovila kar država, kar je bilo logično, katoliška cerkev je bila tam odgovorna za celotno šolstvo, njena moč pa je bila večja kot pri nas. Tudi zato naj bi bilo vseh zlorab v Sloveniji manj, a hkrati, jasno, preveč. Odgovor na cerkvene komisije je tako lahko en sam – ali se te razširijo tudi s predstavniki laične javnosti ali naj država ustanovi svojo komisijo, ki bo samostojno ali v sodelovanju s cerkveno raziskala, kaj se je dogajalo v Sloveniji, v cerkvi, pa tudi v drugih institucijah.

Morda škofa Andreja Sajeta vodijo dobri nameni, vendar dosedanje izkušnje soočanja cerkve z lastnimi grehi kažejo drugo podobo. Vzemimo primer nekdanjega jezuita Marka Rupnika. Prve obtožbe o njegovih zlorabah so na ljubljansko nadškofijo prišle že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pa so ga za kazen zgolj premestili v Rim, kjer je v svojem mozaičnem centru ustvaril, kot bi dejal nekdo, ki ga dobro pozna, »pravo sekto«. Rupnik je bil potem v Vatikanu ugleden mož, najvplivnejši Slovenec, vse dokler zgodb o njegovih zlorabah niso začeli objavljati mediji. Prejšnji teden sta tako dve nekdanji redovnici Italijanka Gloria Branciani in Slovenka Mirjam Kovač pred kamerami opisali zlorabe. Gloria Branciani je dejala, da jo je Rupnik prisilil v seks v troje in v gledanje pornografije, kar naj bi pripomoglo k njeni duhovni rasti, Mirjam Kovač pa je rekla, da so bila v skupnosti sama mlada dekleta, polna idealov, »vendar so bili prav ti ideali skupaj z našo vzgojo v pokorščini izkoriščeni za zlorabe različnih vrst: vesti, moči, duhovne, psihične, telesne in pogosto tudi spolne«.

Potem ko je bil Rupnik izključen iz jezuitskega reda, ga je lani v koprsko škofijo inkardiniral škof Jurij Bizjak. Rupnika ni v Kopru, po neuradnih podatkih v Rimu še vedno sestavlja mozaike. Zapišimo drugače, do sedaj se mu ni zgodilo nič, dikasterij za nauk vere še vedno pridobiva dokumentacijo in ugotavlja, ali je proti njemu sploh mogoče sprožiti proces na cerkvenem sodišču. Vatikanski mlini meljejo počasi, a če bi slovenski škofje s preganjanjem zlorab mislili resno, Jurij Bizjak lani Rupniku ne bi ponudil zatočišča. Njegova poteza, četudi jo pojasnjuje z besedami o domnevi nedolžnosti, je bila pljunek v obraz vsem tistim, ki želijo katoliško cerkev očistiti zlorab.

Jurij Bizjak je star 77 let, pred dvema letoma je papežu Frančišku, kot narekujejo običaji, poslal pismo, v katerem se odpoveduje škofovski službi. Papež njegovega odstopa še ni sprejel. Morda bi ga moral in morda bi potem lahko novi koprski škof zaradi obtožb o zlorabah ponovno suspendiral »velikega umetnika in duhovnega« učitelja Marka Rupnika.