Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Poslanci so pred kratkim razpravljali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Predlog zakona so odlično zagovarjali trije predstavniki civilne družbe, vendar malce pregostobesedno. Zaradi česar so lahko nekateri poslanci nasprotovali z različnimi izgovori: da je potrebno izpopolniti paliativo, da se naj uvede paliativa povsod po Sloveniji (tudi v Zgornjem Kašlju?), da je treba še vključiti moralne teologe ali da je vprašanje „kompleksno“. Nihče ni povedal pravega vzroka nasprotovanju. To je, da temu nasprotuje Rimskokatoliška cerkev.

Mimogrede: v Bibliji ni prav nikjer omenjen samomor ali pomoč pri njem. To, da je samomor greh, se je RKC domislila šele v srednjem veku.

Jaz bi poslance soočil z enostavnim, binarnim vprašanjem s sledečimi parametri:

1. Pred nami je bolnik v terminalni fazi bolezni,

2. bolnik kljub vsem medicinskim, paliativnim, psihološkim in drugim strokovnim posegom neznosno trpi,

3. bolnik želi umreti,

4. pomoč pri samomoru je legalizirana.

Možna sta le dva odgovora. Ali bolniku svetujemo pomoč pri samomoru ali mu rečemo, da naj še dalje neznosno trpi?

Pa da vidimo, kaj bodo poslanci odgovorili.