Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Dr. Stanislav Šuškovič, redni profesor interne medicine, Šenčur
MLADINA, št. 11, 15. 3. 2024

Poslanci so pred kratkim razpravljali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Predlog zakona so odlično zagovarjali trije predstavniki civilne družbe, vendar malce pregostobesedno. Zaradi česar so lahko nekateri poslanci nasprotovali z različnimi izgovori: da je potrebno izpopolniti paliativo, da se naj uvede paliativa povsod po Sloveniji (tudi v Zgornjem Kašlju?), da je treba še vključiti moralne teologe ali da je vprašanje „kompleksno“. Nihče ni povedal pravega vzroka nasprotovanju. To je, da temu nasprotuje Rimskokatoliška cerkev.

Mimogrede: v Bibliji ni prav nikjer omenjen samomor ali pomoč pri njem. To, da je samomor greh, se je RKC domislila šele v srednjem veku.

Jaz bi poslance soočil z enostavnim, binarnim vprašanjem s sledečimi parametri:

1. Pred nami je bolnik v terminalni fazi bolezni,

2. bolnik kljub vsem medicinskim, paliativnim, psihološkim in drugim strokovnim posegom neznosno trpi,

3. bolnik želi umreti,

4. pomoč pri samomoru je legalizirana.

Možna sta le dva odgovora. Ali bolniku svetujemo pomoč pri samomoru ali mu rečemo, da naj še dalje neznosno trpi?

Pa da vidimo, kaj bodo poslanci odgovorili. 

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti