Komentar / Bernard Nežmah: Bog se ne opravičuje

Svoboda je priletela dobesedno iz neba in zmagoslavno osvojila skoraj polovico parlamenta. To ji je uspelo, ne da bi predstavila program, po katerem bi lahko prepoznavali ideje, za katere se zavzemajo njeni nosilci. Teh še vedno ni, se je izoblikovala njena govorica. Ko njen vrhovnik odstavlja ministre, umaknjeni sporočajo, da so to storili sami po svojih željah. Kajpak ob eni izjemi ministrici Tatjani Bobnar, katere kritike pa je premier Robert Golob označil za izmišljije. Odstopa z mesta podpredsednice stranke si je zaželela celo prva dama parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Zadnji teden beležimo opazni osip funkcionarjev vlade in vladajoče stranke, kjer so spet vsi odšli sporazumno k novim kariernim izzivom nasproti. Prepoznavna značilnost Svobode je torej ta, da nikoli ne izvemo nobenega razloga, zakaj so izvedli interno čistko. Udari kot strela z jasnega, potem pa mediji preigravajo možna zakulisja. Bog ne daj, da vprašajo visokega funkcionarja stranke: ta bo vedno izrekel isto frazo - jaz o tem nič ne vem.