TV komentar / R. Golob pri R. Pesek in R. Golob pri U. Slaku 

Žal se včasih ta rubrika ujame v časovno luknjo med oddajo Mladine v tisk ob sredah in dejanskim izidom, ki se zgodi v petek. Včasih komentiramo nekaj, kar se je zgodilo že pred fizičnim izidom prejšnje številke. Seveda to počnemo redko, da bralke in bralce ne bi imeli občutka, da morajo brati stare stvari. A vendar je tokrat vredno. Gre za nastop predsednika vlade Roberta Goloba v istem večeru – bilo je v četrtek, 14. marca – v obeh nacionalnih večernih informativnih oddajah, torej v Odmevih in oddaji 24ur zvečer. A tokrat je bilo še posebej zanimivo, ker sta bila – po naključju – ta večer v obeh oddajah voditelja konservativnih prepričanj, torej Rosvita Pesek na nacionalki, Uroš Slak pa na komercialki. In kaj se je zgodilo? Oba pogovora sta bila zanimiva. Ne govorimo o premieru – ki je bil dejansko dobro pripravljen, umirjen in tudi prepričljivo je razlagal, kaj dela vlada. A tokrat ne gre zanj. V naslednjih vrsticah se bomo osredotočili na voditelja, posredno pa tudi na druge voditelje, ki običajno gostijo premiere in predsednike.

Rosvita Pesek je voditeljica, ki svoje naklonjenosti SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši niti ne skriva, nima tudi težav sem pa tja predavati na kakšnem srečanju predstavnikov te stranke (ponavadi ga sicer organizira kakšno od društev, ki je seveda popolnoma »neodvisno« od SDS), tudi sicer deli prepričanja še iz tako imenovane slovenske pomladi (kar je tako ali tako kar zlagan pojem). A to gledalci vemo. Vemo, da je premier na obisku pri konservativni voditeljici, ona pa nam tudi ne poskuša pokazati, da je je ena sama neodvisnost. In v tem smislu je zato tudi za nas gledalce pogovor jasen in razbremenjen. Njena vprašanja so jasno trda, ima svoj pogled na svet, a hkrati ne skače premieru v besedo, ne dokazuje ves čas, kako vse ve, kako več ve, predvsem pa ne dokazuje nenehno, da si upa kazati zobe premieru – da bi dokazala svojo domnevno neodvisnost. Nismo izrekli, a jasno je, da s tem puščico usmerjamo v neke druge voditelje. Še več, pri njej ne bomo zaznali vsegliharstva, tudi vprašanja imajo svojo logiko. In zato njena ideološka prepričanja sploh ne motijo – veliko bolj moteči so napihovanje, samovšečna vsevednost in drugi vedenjski vzorci voditeljev, ki bodo sicer hiteli dokazovati svojo domnevno liberalnost. Seveda to ne pomeni, da se enako zgodi, ko Rosvita Pesek gosti Janeza Janšo. Ne, tisto je vedno znova žalosten novinarski izdelek. Materinska skrb nima z novinarstvom pač nič skupnega.

In na nek hecen način se je to ponovilo tudi pri Urošu Slaku. Tudi za Slaka je Golob ideološko nočna mora, koalicija, v kateri je Levica, pa spada zanj med grozljivke, saj je prepričan neoliberalec, ki nam že leto dni razlaga, da so podjetja pred propadom, odkar imamo Goloba in njegove ministre (dobički so sicer rekordni, rast industrijske proizvodnje pa tudi). In vendar je Golobu postavljal vprašanja neprimerno mirneje in z manj balasta kot marsikateri drugi voditelj, celo o Tini Gaber mu je uspelo postavljati normalna vprašanja, ki so premieru končno omogočila, da je nanje tudi odgovoril, pri obeh voditeljih pa mu je tudi končno uspelo razložiti, kaj se dogaja z zdravniško stavko. V resnici smo prvič slišali jasno razlago vladnih razmislekov in potez.