Komentar / Vlado Miheljak: SD in njeni (ne)volivci

»V narodovi zgodovini so trenutki, kjer tehtanje argumentov za ali proti ne zadostuje. Treba se je ravnati po intuiciji ...«

»Seveda, tukaj pa se s kolegom Matjažem strinjam – in midva se večkrat strinjava –, da bi morala politika umiriti strasti. Trdim, da se je sovražna retorika prav iz parlamenta preselila na ulice, in to sva s kolegom Matjažem enkrat že govorila. In tudi Matjaž to večkrat pove, da se je s prihodom Levice v parlament zradikaliziral še posebej levi politični spekter.«

»Slovenija je v dogovoru z vsaj tremi državami članicami EU, da gremo v priznanje Palestine v razmeroma kratkem času, če ne bo mogoče doseči prvega cilja, to je vzpostavitve trajnega premirja v Gazi, normalizacije razmer in začetka pogovorov o rešitvi dveh držav.«

Pred dnevi je češka vlada uvedla sankcije proti portalu Voice of Europe s sedežem v Pragi. Portal naj bi bil nič manj kot instrument ruske strategije vplivanja, ki naj bi ogrožal ozemeljsko celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine … Tako nekako. No, tisto, kar pa je zanimivo za nas, je dejstvo, da sta iz Slovenije portalu dala intervju Janez Janša in Milan Zver. Proukrajinski Janša v službi proruskega portala? Na videz nelogično. A paradoks razumemo, če vpeljemo standarden stalinovski diskurz. Torej: »na besedi« je proukrajinski, a »objektivno« je v službi Putina. Najprej je treba upoštevati dejstvo, da je Janša zvest prijatelj Viktorja Orbána, Viktor Orbán pa zvest prijatelj Vladimirja Putina. Je torej lahko prijatelj njegovega prijatelja njegov sovražnik? Če upoštevamo, da praktično vsa evropska politična formacija, ki je desno od EPP in s katero vse bolj odkrito flirta Janša, kaže – milo rečeno – veliko razumevanje za Putina in Rusijo, je to komaj verjetno. A kakorkoli. Formula učinkovanja je preprosta: Janša izraža simpatijo do Ukrajine, tričetrt državljanov in državljank Slovenije izraža averzijo do Janše in zato posledično vsaj do neke mere omehča svoj odnos do Rusije ... Torej?