Kam lahko država namesti tujce?

Občini Brežice in Središče ob Dravi sta s tožbo sprožili upravni spor zoper državo. Izpodbijata sklep vlade, s katerim je pred časom odredila, da se na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi postavita montažna sprejemna centra za prosilce za azil, ki bi v času poletnih viškov lahko služila tudi kot namestitvena centra. Povedano po domače, občini želita državi preprečiti, da bi na lastnih parcelah, ki že več let samevajo, začasno namestila tujce, ljudi.

Če vemo, da gre za ljudi, je pravna dikcija v tem primeru še posebej neprimerna. Z upravnim sporom se namreč izpodbijajo enostranski oblastveni posamični akti, »s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe«. V katere pravice občine in s čim naj bi vlada posegla z namestitvijo ljudi na begu v boljši jutri? V ksenofobijo? Dostojna občinska uprava obmejne občine bi sama našla ali priskrbela vsaj zasilno streho nad glavo za ljudi na poti, topel ali hladen obrok, pitno vodo, sanitarije, nujno zdravstveno pomoč, ne pa da išče pravne načine, da to prepreči.

Občini sta poleg tega zahtevali izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče zadrži izvajanje vladnega sklepa do dokončne odločitve o zakonitosti oziroma nezakonitosti tega sklepa. Zakon o upravnem sporu v 32. členu pravi, da sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, »če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda«.

Raje ne pomislimo, kako sta občini utemeljevali, da bi se z namestitvijo nekaj deset tujcev občini in njenim prebivalcem prizadejala škoda, kaj šele težko popravljiva. Še dobro, da v istem členu tudi piše, da mora pri odločanju sodišče skladno z načelom sorazmernosti »upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank«.

»Zadevi sta v začetni fazi reševanja. Pridobivajo se odgovori strank na tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe ter pripravljajo upravni spisi,« pojasnjuje predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan in dodaja, da bo sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo hitro. »Težko pa je napovedati, kaj to pomeni. Odvisno tudi, ali bo razpisana obravnava. Vsekakor pa sodišče zadevi že obravnava.«

Sodišče ima pred seboj odgovorno nalogo. Presojali bodo sicer predvsem formalne pogoje za zakonitost vladnega sklepa, a v praksi to pomeni tudi presojo, ali vlada ima ali nima pristojnosti, da na lastnem zemljišču postavi začasni sprejemni ali namestitveni center za tujce. Če bodo odločili, da vlada te najbolj osnovne pristojnosti nima ali pa je skrajno omejena, potem bodo občinam sporočili, da lahko po pravni poti preprečijo namestitev ljudi v državne kapacitete. To bi pomenilo slabo novico za človečnost in tujce na begu, prav tako pa težavo za vsakršno, tudi bolj desno vlado, od katere bo nova evropska zakonodaja ironično zahtevala postavitev obmejnih centrov za hitro obravnavo tujcev in njihovo vračanje v tretje države.