Komentar / Dr. Bogomir Kovač: Letta in Draghi

EU se je ob koncu mandata sedanje evropske komisije in pred junijskimi volitvami evropskega parlamenta znašla na novem križišču svojih iskanj. Pesimisti bi zapisali na brezpotju. Naj nadaljuje z novo širitvijo in različnostjo ali pa se naj raje posveti svojemu reformiranju in večji enotnosti? Oboje je namreč institucionalno težko združevati, še težje voditi. EU kot leseno železo deluje že dolgo, očitno predolgo. Pred 30 leti je španski zgodovinar Josep Fontana ponudil deset zrcalnih zgodovinskih pogledov na njeno prihodnost. Od barbarskega in krščanskega do zrcala napredka in večvredne izjemnosti. EU je v 21. stoletju ostala pred zidom – ekonomskim nazadovanjem in prazno identiteto skupnega evropejstva. Združenih držav Evrope politično ne moremo dobiti, ekonomsko pa brez tega zaostajamo za globalnimi konkurenti. Novo iskanje rešitev naj bi ponudili dve poročili o poglabljanju enotnega trga in konkurenčnosti. Obrat je očiten. EU namesto novih institucij in pravil išče uresničljive ekonomske politike in ukrepe. V ospredju je funkcionalna konkurenčnost, geostrateško pozicioniranje EU. Bo to rešitev evropskega rebusa?