Absurdna prepoved

Čečenski kulturni minister Musa Dadajev je oznanil, da bo v Čečeniji s prvim junijem začel veljati zakon, ki bo prepovedoval predvajanje ali izvajanje vseh »glasbenih, vokalnih in koreografskih del«, hitrejših od 116 udarcev na minuto. Totalitaristični čečenski vladi pod taktirko avtoritarnega prokremeljskega predsednika Ramzana Kadirova pa očitno ne gredo v nos zgolj poskočnice, saj bo zakon prepovedal tudi glasbo, ki tolče z manj kot osemdesetimi udarci na minuto. Dadajev je »pojasnil«, da bo dovoljeno le predvajanje in izvajanje glasbe, ki je »v skladu s čečensko miselnostjo in občutkom za ritem«.

V Čečeniji bo tako postal nezakonit dobršen del žanrov sodobne popularne glasbe, kriminalizirana bo tudi skoraj vsa elektronska plesna glasba. Absurdna prepoved specifičnih tempov je zgolj sila neroden poskus prepovedi zahodnjaške glasbe, kar je jasno razvidno iz argumentov ministra Dadajeva, ki je ob oznanitvi zakona izjavil, da je »izposojanje glasbene kulture od drugih narodov nedopustno«, in dodal, da »moramo prihodnost naših otrok obogatiti s kulturno dediščino čečenskega ljudstva, kar vključuje ves spekter moralnih in etičnih standardov življenja Čečencev«.

Uradniki zadeve še zdaleč niso dobro premislili. Ne le zato, ker je tempo določene glasbe precej dvoumna zadeva, odprta za interpretacijo; določeni tempo namreč vselej štejemo podvojeno ali prepolovljeno. Problem pa je tudi, da bi pri rigidnem upoštevanju novega zakona postalo nezakonito predvajanje himne Ruske federacije, katere tempo šteje 76 udarcev na minuto, prav tako pa novi zakonodaji ne ustreza čečenska nacionalna himna, zgovorno imenovana Smrt svobode. Ironično je tudi, da bo po novih standardih postala nezakonita tradicionalna glasba, kakršna spremlja priljubljen kavkaški ljudski ples, imenovan »lezginka«, saj je ta v očeh absurdnega zakona odločno prehitra.

Bizaren zakon se zdi kot obujanje cenzorstva iz časa Sovjetske zveze, spomnimo pa se tudi tega, da je skušal ruski predsednik Vladimir Putin pred šestimi leti vzpostaviti cenzorski nadzor nad rap glasbo, saj naj bi po njegovih besedah »temeljila na treh temeljih: seksu, drogah in protestu«, zato naj bi vodila v »degradacijo družbe«. Če to prestavimo v kontekst novega čečenskega zakona, se lahko spet nasmehnemo ob konjskem odmerku ironije, saj se večidel hiphopa sklada z novimi hitrostnimi omejitvami.