Nuklearke v Evropi

Po zadnjih podatkih Svetovnega jedrskega združenja (WNA, World Nuclear Association) se trenutno po svetu gradi 56 jedrskih elektrarn, ki naj bi začele delovati do konca leta 2030. Le štiri so v Evropi; dve v Združenem kraljestvu (Hinkley Point C1 in C2) ter po ena na Slovaškem (Mochovce 4) in v Franciji (Flamanville 3). Največ jih sicer gradijo Kitajska (26), sedem Indija ter po štiri Rusija, Egipt in Turčija. Na Kitajskem je tudi največ, skoraj polovica, jedrskih projektov, ki jih WNA vodi kot načrtovane in predlagane oziroma predvidene. Med »načrtovane« uvršča elektrarne, za katere so že izdana nekatera dovoljenja, zanje je izbrana tehnologija ali znana finančna konstrukcija, končane pa naj bi bile v naslednjih 15 letih. V Evropi jih je glavnina v območju Poljske, Češke, Madžarske, Romunije in Bolgarije, po dve pa sta tudi v Združenem kraljestvu in na Švedskem. Kot »predvidene« elektrarne WNA beleži projekte, kjer so določeni postopki za realizacijo v teku, a imajo zelo nejasno časovnico, med te WNA uvršča tudi gradnjo nove slovenske jedrske elektrarne v Krškem. Američani, zlasti graditelj JEK Westinghouse, poskušajo prevzeti projekte na vzhodu Evrope; uspelo jim je na Poljskem in v Bolgariji ter v Romuniji z malimi jedrskimi reaktorji, Čehi pa so jih januarja letos zaradi neizpolnjevanja zahtev izločili iz razpisa. Omeniti gre, da ZDA doma po podatkih WNA ne gradi in ne načrtuje nukleark; vseh 13 projektov v ZDA ima status predvidenih, torej nedorečenih projektov. Velja namreč, da bodo Američani poskušali »tehnološki optimum in cenovno kritično maso« doseči pri projektih v Vzhodni Evropi, nato pa na domačem terenu graditi že preizkušene projekte, ki bodo seveda zato avtomatično cenejši.