Plošča / Shellac: To All Trains

Labodji spev chicaškega power tria, ki je 30 let haral po ušesih ljubiteljev perverzno glasnih kitar, posthardcorovskih ritmik in konfrontacijske lirike, prinaša tisto zanj prepoznavno urgentnost, zapakirano v do esence slečeno, a uničujočo zvočno podobo. Izšel je nekaj dni po nenadni smrti frontmana Steva Albinija – ambasadorja hrupa, rock provokatorja, producentskega purista, naredi-sam idealista, ki je dosledno pljuval po izkoriščevalski industriji ter s svojo načelnostjo in nepreračunljivostjo osvojil srca alter publike. Z nenadejanim epitafom, zadnjim verzom plošče, se je tudi poslovil v slogu: »If there’s a heaven, I hope they’re having fun, cause if there’s a hell, I’m gonna know everyone.« Bowiejevsko.