»Airbnb, pejt domov!«

Na gospodarskem ministrstvu so v prvi polovici meseca predstavili predlog zakona o gostinstvu, ki ureja tudi kratkotrajne najeme stanovanj. Osnutek zakona med drugim predvideva omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj na največ 30 dni na leto. Pri tem občinam daje možnost, da omejitev omilijo, če presodijo, da se turistični najemi ne zajedajo pretirano v njihov stanovanjski oziroma najemniški trg. Sobodajalci pa bi se časovnim omejitvam lahko, vsaj načeloma, še vedno izognili, vendar bi morali za to spremeniti namembnost »stanovanja« v gostinski nastanitveni obrat.

Na predlog so se prve odzvale interesne skupine sobodajalcev. Pri zavodu Gostoljubnost slovenskih domov, Združenju sobodajalcev in Združenju lastnikov nepremičnin Slovenije menijo, da je takšen predlog neustaven, ker posega v pravico sobodajalcev do svobodnega razpolaganja z zasebno lastnino. Obenem so prepričani, da predlog zakona ne zajema teže finančnih posledic, ki bi jih domnevno prineslo sprejetje, na primer zaradi morebitnega zmanjšanja konkurenčnosti slovenskega turizma.

»Tovrstna dejanja zakonodajalcev nakazujejo, da iščejo grešnega kozla za 30 let odsotnosti stanovanjske in študentske politike,« meni Uroš Buda, predstavnik zavoda Gostoljubnost slovenskih domov. »Disfunkcionalne odločitve stanovanjske politike se ne ukvarjajo z bistvom problema, saj življenje v mestnem središču ni osnovna človekova pravica, temveč luksuz, ki ima povsod po svetu svojo ceno.«

Pri inštitutu Danes je nov dan pa vladi predlagajo še strožje omejitve. Med drugim bi občinam omogočili dodatne zaostritve pogojev oddajanja in uvedli varovalke v primerih sproščanja, oddajanje, ki ga opravljajo fizične osebe, pa omejili le na tiste, ki imajo v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče.

S kampanjo »Airbnb, pejt domov!« so na začetku tedna opozorili na škodljive posledice kratkotrajnih najemov prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking. Na spletnem mestu airbnbpejtdomov.si zbirajo pričevanja tistih, ki jih je porast takšnih turističnih najemov neposredno prizadel. Zbrali so tudi nekaj podatkov o razsežnosti problematike.

Opozarjajo na primer, da se je »število ljubljanskih enot, oglaševanih prek Airbnbja, v zadnjih treh letih kar podvojilo«, v prestolnici pa je mogoče najti »skoraj trikrat več stanovanj za kratkoročni najem kot za dolgoročnega«.

»Te pobude sem vesel, ker mislim, da sta v razpravi manjkala artikuliran glas in sporočilo tistih, ki se spoprijemajo s pomanjkanjem stanovanj,« pravi Matevž Frangež, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. »Po drugi strani menim, da je mnenje o neustavnosti zakona pretirano, tudi mnenje o tem, da gre za nesorazmeren poseg v svobodno podjetniško pobudo. Govorimo o stanovanjih, ta so primarno namenjena domovanju, ne zaslužku.«

Zaveda se, da takšna vprašanja lahko zmeraj povzročijo družbena nesoglasja. »Ampak pomembno je, da se tega ne prestrašimo. Soočimo argumente! Presoja ustreznosti rešitev pa je tako ali tako večstopenjska: javni obravnavi sledijo nov osnutek, medresorska obravnava, obravnava v vladi in še postopek v parlamentu.« Prostora za soočenje različnih mnenj in rešitev tega družbenega nesoglasja bo tako, meni Frangež, na voljo še kar nekaj.