Samovoljni župan in Titova ulica

Oktobra 2011 je ustavno sodišče sprejelo presenetljiv sklep in z njim razveljavilo odlok, s katerim je ljubljanska občina novo ulico, ki se vije v okolici Stožic, poimenovala Titova. Večina ustavnih sodnikov se je strinjala s tezo, da ime Josipa Broza - Tita simbolizira totalitarni režim, zato naj bi bilo novo poimenovanje ulic njemu v čast in v spomin razumljeno kot podpora nekdanjemu režimu. Takšno pojmovanje zgodovine je rokohitrsko, a odločitve ustavnega sodišča se pač upoštevajo. Ljubljana je nato novo vpadnico preimenovala v Štajersko cesto. Ta odločitev ustavnega sodišča ne velja za stara poimenovanja cest in trgov, v Mariboru je tako še vedno Titova cesta, prav tako v Senovem in Slovenski Bistrici, v Velenju, Postojni in Kopru pa imajo Titov trg.

Titova cesta se je nekoč vila tudi po Radencih, a jo je samovoljni župan Roman Leljak, ljubiteljski zgodovinar in zanikovalec ustaških zločinov v Jasenovcu, preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije. Sledili so zapleti, poskusa z referendumom in prva odločba ustavnega sodišča, ki je leta 2021 razveljavila odlok o preimenovanju ceste, saj je bil razglašen pred rokom, v katerem zakonodaja dopušča razpis referenduma. Nato je Leljak poskusil še enkrat, a mu je tudi tokrat, že v drugo, ustavno sodišče preimenovanje preprečilo.

Kaj je šlo narobe v Radencih? Nič novega. Tudi tokrat je Leljak ponovil napako iz prvega poskusa preimenovanja ulice. Sprejeti občinski odlok je bil prehitro objavljen v občinskem uradnem glasilu. Ustavni sodniki so zapisali, da je občina »kljub predhodni odločbi ustavnega sodišča, v kateri je bila podrobno pojasnjena obveznost župana, da mora po sprejetju predpisa v občinskem svetu z njegovo razglasitvijo in objavo počakati 15 dni, župan v novem postopku sprejemanja predpisa tega ponovno objavil pred potekom tega roka. Župan je s prehitro objavo predpisa občanom in občinskim svetnikom samovoljno onemogočil sprožitev začetka referendumskega postopka.« Ta ponovni Leljakov postopkovni zdrs so označili za »zanikanje ustavnega sodišča in ustavnega reda«.

Sicer pa, da ne bo pomote, ustavno sodišče ni razpravljalo o liku in delu maršala Tita. Razpravljalo je o zavrnitvi možnosti razpisa referenduma. O samovolji župana Romana Leljaka in občinskih svetnikov, ki ga podpirajo, je v ločenem pritrdilnem mnenju pisala ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon. »Povsem irelevantno je, če se župan z referendumskim vprašanjem ne strinja,« je zapisala, »obstaja pa zakonsko predpisan način, da se preveri, ali je vprašanje protiustavno. Le v tem primeru se referendum lahko prepove oziroma prepreči.« To odločitev je podprlo šest ustavnih sodnikov, proti so glasovali trije: Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.

Z zgodovino in pravno državo pa nimajo težav le v Radencih. Lani so se v Italiji znova pojavile zahteve po tem, da se Josipu Brozu Titu odvzame državno odlikovanje, ki ga je dobil daljnega leta 1969, a je bil marca letos postopek odvzema odlikovanja ustavljen, saj naj bi bila odlikovanja vezana na čas življenja prejemnikov, pravnih temeljev za odvzem odlikovanja umrlim pa naj ne bi bilo.