NATO / Slovenija na predzadnjem mestu 

Slovenija si glede porabe za obrambo na Natovi lestvici deli predzadnje mesto z Luksemburgom 

STA
18. 6. 2024

Natovo smernico porabe dveh odstotkov BDP za obrambo bo letos doseglo 23 članic, kaže najnovejše poročilo, ki ga je v ponedeljek objavilo zavezništvo. Slovenija si z 1,29 odstotki deli predzadnje mesto na seznamu z Luksemburgom, nižjo predvideno porabo za vojsko ima le Španija.

23 članic, ki dosega smernico dvoodstotne porabe, predstavlja bistven porast v primerjavi s februarskim poročilom, ko so projekcije kazale, da bo ta cilj doseglo 18 držav članic. 

ZDA bodo kot najmočnejša članica severnoatlantskega zavezništva vojski namenile okoli 967 milijard dolarjev oz. 3,38 odstotka BDP, v relativni potrošnji pa jih prehitevata tako Estonija s 3,43 odstotki kot Poljska s 4,12 odstotki. Prva bo sicer namenila obrambi 1,43 milijarde dolarjev, slednja pa 35 milijard dolarjev. 

"V zadnjih dveh letih je bilo več kot dve tretjini evropskih obrambnih nakupov opravljenih z ameriškimi podjetji. To pomeni več kot 140 milijard dolarjev pogodb z ameriškimi obrambnimi podjetji."

Jens Stoltenberg, generalni sekretar zveze Nato

Smernice letos predvidoma ne bodo dosegle Hrvaška, Portugalska, Italija, Kanada, Belgija, Luksemburg, Slovenija in Španija. Skupna poraba vseh članic sicer skokovito narašča, kar je dobra novica tako za Evropo kot ZDA, je ob obisku Washingtona v ponedeljek povedal generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg.

"V zadnjih dveh letih je bilo več kot dve tretjini evropskih obrambnih nakupov opravljenih z ameriškimi podjetji. To pomeni več kot 140 milijard dolarjev pogodb z ameriškimi obrambnimi podjetji," je dodal Stoltenberg po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Zaveznice so si smernice za dvoodstotni cilj zadale pred skoraj dvema desetletjema. Leta 2014 so na vrhu v Walesu tudi uradno določile cilj, da bodo leta 2024 dosegle obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP. Ta cilj sicer ni zavezujoč in sankcije za države, ki ga ne bi dosegale, niso predvidene.

Še deset let nazaj so takšno porabo dosegle le tri članice - ZDA, Združeno kraljestvo in Grčija. Slovenija je takrat za obrambo namenila manj kot odstotek BDP, potrošnja je opazno poskočila po letu 2020. Cilj države je, da bi dva odstotka BDP za obrambo dosegla najpozneje leta 2030, izhaja iz resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Spomenka Hribar / Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.