Sto milijonov za gradnjo javnih stanovanj

Stanovanjska kriza je, kot pravi nekdanji koordinator Levice Luka Mesec, največja socialna kriza pri nas. Ima prav, lastniško stanovanje je za mlade, predvsem v Ljubljani, nekaj nedosegljivega. Vlada se je odločila poseči na trg nepremičnin in v prihodnjih letih se obeta pospešena gradnja javnih stanovanj. Kakšni so načrti? Kako ljudi privabiti v javna najemniška stanovanja in ali bo finančna intervencija države res ustavila skokovito rast cene kvadratnega metra stanovanj?

Začniva s temeljno dilemo. Zakaj naj bi bilo prav, da oblast z milijoni evrov financira gradnjo stanovanj, zakaj raje ne ustvarja, kot bi dejal sveži evropski poslanec Matej Tonin, možnosti, da bi jih ljudje lahko kupovali sami?

Države, ki so se umaknile s stanovanjskega področja, ki so se umaknile iz neposrednega zagotavljanja javnih stanovanj, imajo globljo stanovanjsko krizo kot tiste, kjer je državna ali javna gradnja močna. Javna gradnja in njeno financiranje namreč ne zagotavljata le dostopnih stanovanj, ampak ustvarjata stabilizator na stanovanjskem trgu. Javna ponudba stanovanj deluje kot alternativa ali kot konkurenca tržnim akterjem. In prispeva k temu, da trg deluje bolje. Če primerjamo razmere v Avstriji in na Dunaju s tistimi na Irskem, kjer stanovanjsko politiko določa trg, bomo videli, kaj se zgodi, ko se država umakne s tako pomembnega področja, kot je stanovanjska gradnja. Na Irskem ni težava le pomanjkanje dostopnih stanovanj, ampak izrazita nihanja na stanovanjskem in nepremičninskem trgu.