Disleksija danes

Po podatkih zavoda za šolstvo število vlog za odločbo, ki omogoča olajšave otrokom s posebnimi potrebami, zadnjih pet let narašča. Leta 2022 je zavod prejel 11.525 zahtevkov za odločbe, leta 2023 že 12.088 in letos ima za zdaj v obravnavi 10.689 vlog. Povečalo se je tudi število vlog za postopek usmerjanja otrok, ki so v devetem razredu in prvič oddajajo to zahtevo. Pravico do odločbe imajo številni otroci, ki potrebujejo različne prilagoditve glede na svoje težave in posebne potrebe. V Svetovalnem centru Ljubljana, kjer se podrobneje ukvarjajo z otroki z učnimi težavami, so opazili, da je disleksija najpogosteje prepoznana v četrtem razredu, ko se že pričakuje, da je otrok ponotranjil vse veščine, ki sodijo k pismenosti in naj bi se jih naučili v prvi triadi. Večkrat je odkrita pri dečkih kot pri deklicah.

Razlog za povečanje števila odločb ni povsem pojasnjen. Direktorica svetovalnega centra za otroke dr. Mateja Hudoklin pojasnjuje, da bi bila med razlogi lahko natančnejša diagnostika in večje razumevanje težav, ki omogočata, da se zagotovi ustrezna pomoč. Čeprav težav ni več kot v preteklosti, jih danes bolje zaznamo. Kot še eno možnost za povečano prepoznavnost disleksije bi lahko omenili današnji šolski sistem, ki je zasnovan tako, da se strogo drži veljavnih pravilnikov in priporočil strokovnjakov. Prav ta togost sistema lahko skorajda ironično posredno prispeva k povečanju prepoznavanja posebnih potreb in ustreznih prilagoditev.

Ne glede na to pa je glavna težava še vedno prepozna zaznava disleksije, saj naj bi se ta skladno s sodobnimi evropskimi smernicami v vzgojno-izobraževalnem sistemu prepoznavala in zaznavala že pri predšolski vzgoji ali čim prej v osnovnošolskem izobraževanju, vsekakor pa ne šele v višjih razredih ali ob prehodu v srednjo šolo.

Posameznikom s posebnimi potrebami odločba omogoča zgolj podobne možnosti, kot jih imajo preostali otroci. Zadevo obravnava zavod za šolstvo. Posebna komisija pripravi strokovno mnenje, na zavodu potem preverijo še izpolnjevanje pogojev in izdajo odločbo o usmeritvi. Postopek odločanja o odločbi poteka v povprečju štiri mesece. Pogosto se zavleče, s tem pa so lahko težave ob prehajanju na drugo stopnjo izobraževanja, recimo iz osnovne šole v srednjo. Lahko se zgodi, da se mladostnik, ker postopek še ni končan, ne more vpisati v srednjo šolo s posebnimi prilagoditvami. Seveda odločba o usmeritvi ni pogoj za oddajo prijave na naslednjo stopnjo šolanja ali pogoj za vpis, a pri omejitvi vpisa jim veljavna odločba o usmeritvi omogoča »odpustek«. Z njo potrebujejo za vpis 90 odstotkov točk, ki so kot spodnja meja določene pri izbirnem postopku, s čimer se možnosti posameznikov s posebnimi potrebami povečajo.

»Porast števila zahtev, trenutno število zaposlenih na tem področju, že omenjeni povprečni čas za izvedbo postopka kljub nenehnim notranjim spremembam organizacije dela pogosto ne omogočajo, da bi zavod za šolstvo postopke usmerjanja lahko izpeljal v zakonsko določenih rokih,« pojasnjuje Anja Vujasinović z zavoda za šolstvo.