Prebivalce Dunaja bodo hladile inovativne mestne klopi
Nova rešitev za vroče poletne dni
Klopi iz regionalno proizvedenega betona učinkovito shranjujejo in sproščajo hlad, ki ga pridobijo prek toplotnih izmenjevalnikov iz ohlajene povratne vode daljinskega hlajenja
© Wien Energie/Christian Hofer
Podjetje Wien Energie je pred sežigalnico odpadkov Spittelau namestilo nove klopi, ki z inovativno uporabo daljinskega hlajenja prebivalcem zagotavljajo prijetno osvežitev v vročih poletnih mesecih. Okolju prijazni sistem za ohlajanje izkorišča vodo iz mestnega centra za daljinsko hlajenje.
Tudi Dunaj se sooča z ekstremnimi poletnimi temperaturami. Avgusta je dunajsko energetsko podjetje Wien Energie predstavilo novo rešitev za vroče poletne dni: pred sežigalnico odpadkov Spittelau so postavili prijetne hladilne klopi, ki so vezane na sistem mestnega daljinskega hlajenja.
"Trudimo se zmanjšati pregrevanje mesta in izboljšati počutje Dunajčank in Dunajčanov v vročih poletnih mesecih. Prav hladilne klopi v Spittelauu so temeljni korak na poti k podnebju prijaznemu Dunaju."
Center za daljinsko hlajenje Spittelau za hlajenje uporablja vodo s temperaturo od 5 do 6 stopinj Celzija, ki po cevovodu potuje do odjemalcev, kjer zagotavlja prijetno in okolju prijaznejšo klimatizacijo stavb. Po hlajenju se voda, segreta na 15 do 20 stopinj Celzija, po povratnih ceveh vrne v hladilni center in spotoma ohladi še nove klopi. Klopi iz betona učinkovito shranjujejo in sproščajo hlad, ki ga pridobijo prek toplotnih izmenjevalnikov iz ohlajene povratne vode daljinskega hlajenja.
Prebivalci Dunaja so že dobro seznanjeni z daljinskim ogrevanjem, vendar pa je daljinsko hlajenje za mnoge še vedno novost. "Trudimo se zmanjšati pregrevanje mesta in izboljšati počutje Dunajčank in Dunajčanov v vročih poletnih mesecih. Prav hladilne klopi v Spittelauu so temeljni korak na poti k podnebju prijaznemu Dunaju," pravi Peter Hanke, dunajski mestni minister za gospodarstvo.
Trenutno na Dunaju daljinsko ohlajajo približno 200 stavb, vključno z večjimi objekti, kot so univerza, parlament in mestna hiša. Do leta 2030 nameravajo skoraj podvojiti hladilno zmogljivost, kar bo omogočilo hlajenje 7,3 milijona kvadratnih metrov površine – več kot celotna površina parka Prater. Ta širitev bo mestu omogočila boljšo zaščito pred učinki globalnega segrevanja, saj se sistem napaja z elektriko, proizvedeno iz obnovljivih virov energije. V primerjavi z običajnimi klimatskimi napravami naj bi pri daljinskem hlajenju količino izpustov ogljikovega dioksida zmanjšali za 50 odstotkov.