»Pozitivna« diskriminacija
Romski skupnosti, ki jo država že 30 let pušča v neskončni bedi, se zdaj obeta še politika posebej zanjo okrepljene represije
Ribniški župan Samo Pogorelec pravi, da bo Romom odrekal pitno vodo, dokler ne bo presodil, da so si jo zaslužili z lepšim vedenjem. (na fotografiji v pogovoru z ribniškimi Romi)
© Borut Krajnc
Ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec maja obiskala romsko naselje Lepovče v občini Ribnica, je med drugim dejala: »Razmišljamo o tem, da socialnih prejemkov ne bi dobivali v denarju in da bi se nekateri socialni prejemki umaknili, če otrok ne hodi v osnovno šolo. Če namreč ne gre s korenčkom, je treba tudi malo palice, v navednicah.« Gre za splošno razširjeno prepričanje, da tri desetletja pozitivne diskriminacije, dodatnih (materialnih) pravic ter posebnih olajšav in odpustkov za romsko skupnost niso imela učinkov, razmere so kvečjemu slabše. Tako misli celo predsednica republike, diplomirana pravnica, odvetnica, nekdanja informacijska pooblaščenka in direktorica Rdečega križa. In ta splošna resnica se uporablja kot poglavitni argument za novo, tršo politiko do Romov, jemanje, omejevanje pravic in strožje kaznovanje – (negativno) diskriminacijo torej.